Feri Lainšček
O PESNIŠKI RESNICI
21. marca, ob svetovnem dnevu poezije

Verjamem pesniški resnici o tem svetu. Prepričan sem, da je to edina resnica, ki se je ne da prirejati in z njo manipulirati, zato se nanjo res lahko zanesemo. Ampak, kaj imam pravzaprav v mislih, ko govorim o pesniški resnici?

Govorim torej o nečem, kar se je rodilo z učlovečenjem in se vzpostavilo s prvo zgodbo, ki je bila kdaj povedana. Potovalo je skozi čas, najprej od ust do ust, nato tudi zapisano, z miti, legendami, pravljicami in drugim izročilom, tako kot še danes potuje iz roda v rod tudi s klasično in še živo literaturo in bo, vsaj po mojem mnenju, potovalo še dolgo in na najrazličnejše načine. Le zaradi tega nezadržnega potovanja pesniške resnice namreč še danes zares vemo o civilizacijskih vrednotah. Le tako lahko ostaja naše bivanje na tem svetu človeško. Le zaradi tega na večni tehtnici dobrega in zla, ki že tisočletja nenehoma niha, zmeraj znova najdevamo tiste metafizične uteži, ki pomagajo na strani dobrega in preprečujejo, da bi nas zlo dokončno in za zmeraj povleklo navzdol. Svoboda, pravičnost, ljubezen, sočutje, vzajemnost, solidarnost, zavzemanje za skupno dobro …, pa še veliko je tega, kar se tako ohranja in nam pomaga preživeti.

Seveda se tak pogled na svet najbolj odraža v tisti umetnosti, ki ni zavezana le duhu časa, temveč tudi vsemu tistemu, kar je C. G. Jung imenoval duh globine.


				Feri Lainšček ŠEPEČEVA V VETER<br>
21. marec, svetovni dan poezije