Pozdravljeni Publishwallovci,

Lani septembra sem se odločila, da ne bom več objavljala na PW, vsaj za nekaj časa. Razlogov je bilo več; premalo časa, nisem želela kopirati besedila iz bloga sem itd.
Zdaj se pa vračam. Sicer bodo objave drugačne kot ste jih navajeni pri meni, saj bom napisala samo osnutek in prilepila povezavo do bloga. Me zanima kako se bo to odneslo.

Moja prva objava v letu 2015 je nekakšen pregled prejšnjega leta in želje za to leto. Okoli novega leta rada preleti nad starim letom ter na nek način tako z njim zaključim. Medtem ko že razmišljam o željah, ki jih potrebujem za leto, ki me čaka.

Več pa si lahko preberete na tej povezavi: http://evelinamalina.blogspot.com.es/2015/01/v-leto-2015.html

Tudi vam želim da sprejmete vse kar se v tem letu zgodi, tako dobrega kot slabega. Da imate široko odprte oči, polna lička in nasmeške na obrazu. In da ne pozabite leto 2015 bo takšno, kakršno si ga boste naredili (:

Z ljubeznijo, Evelina

Pozdravljeni, končno se vam javljam. Minilo je kar nekaj časa in zgodilo kar nekaj stvari. Ampak tisto kar je zaznamovalo in spremenilo moje življenje je to, da sem se odselila iz Slovenije in zdaj živim na Kanarskih otokih. Vse se je zgodilo tako hitro, v nekaj mesecih. Prvič sem sama potovala z letalom, prvič zaživela z fantom in se tudi osamosvojila, brez staršev nekaj ulic naprej. Zadela me je nova kultura, nova hrana in novo življenje, brez da bi o tem kadarkoli pomislila. A veste sem ena tistih oseb, ki ni nikoli govorila: »V Sloveniji ne gre več živet, najboljše bi bilo pobrat kovčke in it.« Jaz sem vedno bila tista, ki sem govorila, da mislim da bom ostala v Sloveniji, ker verjamem da se da karkoli in kjerkoli, če si resnično želiš in če ne dvomiš. Pa vendar, iz zarečenega kruha se največ poje. In zdaj jem eno tako veliko dobro jed s toliko različnimi okusi in niti malo ne obžalujem. Mislim, da tudi če bi kadarkoli ugotovila, da sem se uštela, še vedno bi bila to ena izmed naj

Bilo je pred enim tednom ko sva skupaj s T. sedeli na zidu sredi Vrsarja. Jaz močno zagledana v dve dekleti, kako odvezujeta vozle. Potem pa pogledam proti T. in ugotovim da me je slikala.

Kraj zločina

Tako kot vsako leto sem tudi letos, za prvi maj pobegnila iz Maribora. To so bile bolj aktivno obarvane počitnice. Bila sem s tekaško ekipo na tekaškem taboru s Heleno Javornik (FB - Tekaška vadba v Mariboru). Tako smo se štiri dni rekreirali v istrskem mestu Vrsar, katerega sem obiskala prvič.

"Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.
Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu.
Je najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izposoditi ali ukrasti.
Vrednoto ima samo takrat, kadar se ga podarja."

In jaz ga podarjam vam.

Foto: Aljaž Senčar
Obleka: Ines Kos

Več slik najdete na: http://evelinamalina.blogspot.com/2014/04/zebra.html

Z nasmeškom, Evelina

Avaz je 176 m visok nebotičnik iz katerega se vidi celotno Sarajevo. Tukaj je sedež dnevnega časopisa Avaz. Gradnja se je začela leta 2006 in končala leta 2008. Torej tisti, ki ste bili v tem mestu pred letos 2006 še ga niste videli. Zato ne bom več zgubljala napisanih besed, ampak kar delila video.

P.s.: Ne pozabite gledat videa v HDu (:

Simbolika - zeleno drevo obkrožajo umrli, golih dreves pa ne.

Če bi tej sliki dala naslov, bi ji bilo Zapuščen.

Še malo se bomo sprehodilo po Sarajevu. Tokrat v moj najljubši del mesta Baščaršija. Baščaršija je kulturno in zgodovinsko središče, ki je bilo zgrajeno v 15. stoletju. Beseda Baščaršija izhaja iz turškega jezika in pomeni glavni oziroma bazar ali trg. Zaradi velikega požara v 19. stoletju, je danes ta del mesta za polovico manjši. Trgovinice in gostilne so tesno stisnjene skupaj. Vsaka je po svoje zanimiva in lepa. Po zraku se vije vonj po čevapčičih in zato smo se kar pogosto znašli v tem predelu mesta.

Potem pa pojdimo.

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz nekaj dnevnega izleta.

Kaj mi je bilo najbolj všeč v Sarajevo?

Ko ura odbije dvanajst in hodža moli tja v nebo. Ko se pokrite ženske sprehajajo po ulici. Ko prideš do džamije in vidiš, kako molijo vsem na očem. Cene hrane in pijače so polovične, če ne še nižje. Všeč so mi njihova bela pokopališča brez nepotrebnih plastičnih svečk. Nekaj posebnega mi je bila sama lega Sarajeva, tako v dolini, okoli in okoli pa veliko majhnih hišic. Sama organizacija ulic v samem centru je zelo lahka. Zelo težko se "zgubiš".

Kaj mi ni bilo všeč?

Proseči romi. Prvič in drugič še me ni motilo, ampak ko te pa desetič prosijo, v istem dnevu, pa ti že presede. Po eni strani jih vidiš, kako dobijo zjutraj v vrečki kose burekov, brez kakšnega nam vidnega plačila ter kako otroci ližejo sladoled, potem pa vidiš kako bogo prosijo na ulici. Ne spomnim se, če me je motilo še kaj...

HOSTEL - pozitivno obarvan hostel, z Be happy napisom v dnevni sobi in luškami starinskimi detajli.

...Nisem pisala... No, saj sem, pa ne tukaj. Ugotovila sem, da težko objavljam na mojem blogu Evelinamalina in še tukaj. Rada zaidem na PW, berem vaše objave in jih komentiram ali komplimentiram, ampak pri objavah sem pa skopa, čeprav po ogledih sledeč me berete tudi tukaj. Zato sem zdaj malo v dilemi. Naj še objavljam, ali ne?

Ker sem imela tihe mesece, bom naredila en kratek pregled mojih objav na blogu:

☼ Se spomnite, ko sem vam obljubila vsak mesec, eno zgodbo z mojimi lastnimi slikami. Februar in Marec sta že objavljena. April pa je v nastajanju.

☼ Ker se občasno še zmeraj pojavljam na modnih pistah, me vedno znova obdaja občutek, kot da žarim.
"Hoditi na modni pisti po nekaj mesecih je bilo čarobno. Tega občutka ne znam opisat, kot da bi hodila po oblakih, kot da so tisti ljudje, ki te gledajo tvoji prijatelji in velikokrat se mi zgodi, da se mi kakšna gospa iz občinstva tako iskreno prijetno nasmeji."
Več preberite TUKAJ

☼ Nastopala na kar dveh modnih revijah v marcu. Wild Thing i

Jaz in dve punčki v zgodnjih najstniških letih sedimo na postelji in se pogovarjamo. Zaradi lažjega razumevanja dialoga si bom izmislila imeni.
Tinkara: Katero leto je zdaj?
Jaz: 2014
Iva sprašuje Tinkaro: Kaj si pa po horoskopu?
Tinkara: To me pa tako malo ljudi vpraša.
Jaz objamem Ivo in povem Tinkari: Jaz pa to veliko vprašam...
Tinkara je v roki držala igračko ovčko in odgovorila: ovčka-lev sem...
Jaz: Kaj si?
Tinkara: Nisem se še odločila...

Ko je to rekla, sem se nasmejala, ampak ne samo v sanjah, ampak tudi izven njih in se zbudila.. Ura je kazala 1.36 in v tistem trenutku sem si zapisala sanje na telefon, saj bi jih drugače pozabila...
Najbolj smešno pa je, da sem se v sanjah pogovarjala z Dajanino hčerko (Tinkaro), ki vem da jo ima in Anino (Ivo), ki ne vem če jo ima... Ampak jaz sem jo sanjala... Dajana, prav tako me zanima, če je tvoja hčerka po horoskopu lev ali ovčka mogoče? (;

Lep nedeljski dan, Evelina

Napisala predvčerajšnjem pred spanjem:

Na drugi pa:

»Draga Evelina, to je zate, ker te imam rada.

Pa smo preskočili v leto 2014.