Prerokovanje s kartami naj bi se pričelo na Kitajskem že v 10. stoletju, nekateri viri pa omenjajo istočasni pojav tudi v Indiji, vendar so bile karte v tistem času povsem različne od bodočih evropskih. Po nekaterih virih so karte v Evropo prinesli Mongoli in Arabci, drugi pripovedujejo, da so jih širili Cigani oz. Romi.

Po nekaterih trditvah naj bi Tarot izhajal še iz starodavnega Egipta. Opazna je širitev Tarota po Evropi, predvsem Franciji, v XIV. stoletju. Žal je bila njegova uporaba za »običajne« ljudi prepovedana, saj naj bi bil namenjen le višjim slojem.

Tekom časa so različni avtorji ustvarjali vedno nove podobe Tarota; nekaj najbolj znanih: Marsejski Tarot, Piemontese, Medici Sforza Tarot. 
Ephias Levi je prvi vzpostavil vzporednice med Tarotom in Kabalo. 
Znamenit in poznan je tudi Aleister Crowley. Njegovo knjigo o Tarotu so v nizki nakladi objavili šele po njegovi smrti.
Po 2. svetovni vojni pa je Tarot doživel pravo renesanso (Haindl in Dali…).

Vedeževanje in prerokovanje postajata v današnjem času dober »biznis«, pod vplivom različnih magij, pa je ta povezava še močnejša. Žal prihaja prepogosto do zlorab na tem področju.

Znani ruski pisatelj F.M. Dostojevski je izjavil, da je psihologija palica z dvema koncema. 
S pomočjo vedeževanja lahko izberete tisti konec, ki bo za vas manj boleč.

Že od rojstva dalje je v nas vse, cel UNIVERZUM, tako dobro kot zlo, plemenitost in nizkotnost, moč in nemoč, dan in noč, ženski in moško princip. Vse to ni nič novega.

Mi sami moramo poskrbeti, da se razvijemo v osebnost, kakršno si želimo, vendar je za to potrebno precej naporov in odrekanj, saj rastemo tako psihično kot duhovno, oboje praviloma skozi bolečino.
Naše notranje ravnotežje in sposobnost branja in spreminjanja usode je odvisno v prvi vrsti od nas samih, staro pravilo, ki nedvomno drži pa je: tisti, ki pozna samega sebe, lahko spoznava tudi druge.