etorkar https://publishwall.si/etorkar Zapisi iz strani sl-si Mali pisec majhnih zgodb Edo Torkar
Zapletel sem se v pogovor z voznikom kombija, ki je v obrtni coni, kjer imamo skladišče starih knjig, iskal steklarsko podjetje, pa je odprl napačna vrata in naletel name.


»… Kako se pa pišete?«
»Torkar.«
»A ni bil to neki pisatelj? Ste v sorodu z njim?«
»Ja, Igor Torkar, že precej let pokojni. Nisva v sorodu, ker jaz sem originalni Torkar, potomec davnih tirolskih prednikov, njegovo pravo ime je pa Boris Fakin.«
»Kako je pa vam ime?«
»Edo.«
»Edo Torkar, hm, zveni mi znano. Se mi zdi, da vi tudi nekaj pišete?«
»Nič ne pišem. Tu, kjer ste me našli, je na tisoče knjig, a nobene, ki bi jo jaz napisal. Skladiščnik sem v bukvarni, to delam, nič drugega, to je moja služba.«


Malo sem se zlagal, saj v prostem času včasih tudi jaz kaj malega napišem. A v našem malem podeželskem mestecu za to mojo malo nočno pregreho komaj kdo ve in tudi ne delam na tem, da bi se razvedelo. Kar malo slabe volje sem bil, ko se je pred leti en moj prijatelj na svojo roko, brez moje vednosti in soglasja, dogovarjal z obči

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/607044/mali-pisec-majhnih-zgodb 607044@PublishWall Sat, 16 Oct 2021 01:40:52 +0000
O sreči in zelenjavni čorbi Edo Torkar
Petkov večer sva s prijateljico preživela na živahno obljudenih ulicah Stare Ljubljane. Vsak s svojim vrčkom piva v roki sva poplesavala ob živi glasbi dixilend benda in se vmes kdaj pa kdaj narahlo butnila z boki - da obnoviva znanje in ohraniva usklajenost gibov še za kdaj, ko bova sama, brez glasbe in občinstva.
Včerajšnji, sobotni večer je bil pa čisto drugačen. Doma sem bil, sam v hiši , na leseni deski v kuhinji sem rezal zelenjavo za nedeljsko kosilo in poslušal moralno predavanje nekega patra na radiu Ognjišče. Ko je bila zelenjava že narezana in oprana, sem pa pomislil, da je najbolje, če jo kar takoj tudi skuham, za vsak slučaj, če pride v nedeljo kaj vmes in ne bo časa za kuho. Ne bi bilo prvič, da mi nenapovedano vdre v hišo horda sestradanih in žejnih prijateljev, zato sem dodatno narezal še več zelenjave in pristavil vodo za zelenjavno čorbo v največjem, petlitrskem loncu. Če ne bo nikogar na obisk, pa tudi prav, ker mi potem tudi v ponedeljek in torek ne bo treb
]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/601660/o-sreci-in-zelenjavni-corbi 601660@PublishWall Sun, 29 Aug 2021 21:09:33 +0000
Motor je boljši Edo Torkar »Motor je boljši od vsakega moškega!«
To poletje se je definitivno izkazalo, da moja prijateljica motoristka s to že večkrat mi servirano izjavo misli resno in ne samo, da se zeza in provocira. Ko sva šla na dopust z avtom, je zdržala z mano samo en vikend od petka do nedelje; ko se je pa potem čez nekaj dni sama, brez mene, z motorjem odpeljala raziskovat Kvarner in jadranske otoke, je to trajalo ves teden, in bi še podaljšala ekspedicijo , če ji ne bi zmanjkalo denarja za hrano in bencin. Saj nisem ljubosumen, še celo prav mi pride, da ji vse elementarne ženske želje in potrebe zadovoljuje rohneči stroj, jaz se pa lahko lagodno in razbremenjeno lotevam izpolnjevanja njenih manjših želja: popraskam jo po hrbtu, zmasiram ji noge, zamenjam program na televiziji in zjutraj poiščem sandale, ki jih je zvečer zbrcala pod posteljo.
]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/600879/motor-je-boljsi 600879@PublishWall Sat, 21 Aug 2021 00:10:21 +0000
Med enim in drugim lulanjem Edo Torkar
Ko me je ponoči mehur primoral, da sem vstal iz postelje in šel odlit, nisem nato vklopil računalnika, da vidim, kaj se novega dogaja na širjavah interneta in nisem podlegel grdi navadi, da se še ponoči nalivam s kavo, niti nisem odprl hladilnika, da si pripravim svojo običajno nočno otroško papico, naribana jabolčka s skutko - ah, kako bi me bila vesela mamica, če bi še živela! To noč sem napravil nekaj, kar nisem že dolgo: s stranišča sem šel takoj nazaj v posteljo, prižgal nočno lučko in preden sem spet zaspal, eno uro bral knjigo.
Ker pa je navada železna srajca, sem vse to, kar nisem napravil prej, napravil potem, po drugem nočnem lulanju ob treh zjutraj. Skuhal kavo, pojedel naribano jabolko s skuto… Zamikalo me je tudi, da zadostim meseni želji in pogledam kakšen pornič . To bi storil tudi iz zamere in maščevanja, ker me prijateljica, s katero sem se popoldne sprehajal po Ljubljani, ni uslišala, ko sem jo vabil, da prenoči pri meni na Gorenjskem. Izgovarjala se je na utrujeno
]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/570535/med-enim-in-drugim-lulanjem 570535@PublishWall Sun, 22 Nov 2020 00:09:13 +0000
Umrl bom Edo Torkar Umrl bom. Tudi jaz. Po navadi ne razmišljam o tem in se ne zavedam, zdaj pa. Že tri dni sem prehlajen in danes je prvi november.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/499273/umrl-bom 499273@PublishWall Fri, 01 Nov 2019 05:04:11 +0000
Škarjice in škarje Edo Torkar

Zadnjih deset let, odkar sem spet samski, se od časa do časa pojavi kakšna gospa, pa ne frizerka, ki bi mi rada pristrigla in uredila obrvi. OK, v redu, nič proti, če bi ostalo samo pri tem - a ob pogledu na male, luštne škarjice v nežni rokici, takoj strahoma pomislim na druge, večje in ostrejše škarje v drugi, za hrbtom skriti roki, ki bi me vsega, na zunaj in znotraj, obstrigle in prikrojile, da bi bil kot živa meja v Rožni dolini.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/465958/skarjice-in-skarje 465958@PublishWall Mon, 22 Apr 2019 00:37:56 +0000
Učitelj zena Edo Torkar »Ti si naš učitelj zena!« mi je v neki družbi rekla neka gospa. Nisem je vprašal, od kod ji ta dojem, mogoče zato, ker ponoči bolj malo spim in sem zato podnevi bolj zaspanih in lenobnih gibov, tudi veliko govoriti se mi zmeraj ne ljubi, raje se udobno zleknem v kakšen kot in opazujem dogajanje, namesto da bi v njem sodeloval. Sicer pa o zenu nimam pojma, nič drugega ne vem, kot da je to neka azijska filozofija, več se pa v metalurški srednji šoli nismo učili.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/459190/ucitelj-zena 459190@PublishWall Sun, 24 Mar 2019 07:20:34 +0000
V bifeju zraven kina Edo Torkar

V BIFEJU zraven kina pijem čaj in berem časopis. Po končani predstavi pride noter še nekaj ljudi, in dva, moški in ženska, se usedeta dve mizi proč od moje.

»Ma kaj si bil danes tečen!« reče ona. »Nisi mi dal mira, ves čas si se nekaj slinil in me šlatal…«

On se nasmehne: »Pa kaj naj drugega, če grem s punco v kino? Naj gledam film?!«

...

Očitno sta šele na začetku - po skupnem stažu, ne po letih: na blond pobarvana punca jih ima okoli petdeset, sivolasi fant pa že čez šestdeset...

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/455239/v-bifeju-zraven-kina 455239@PublishWall Thu, 07 Mar 2019 00:18:12 +0000
Robci in robčki Edo Torkar Moja prijateljica Štefka (recimo, da ji je tako ime), nima sreče z moškimi. Rada bi imela normalno zvezo s kakšnim resnim, urejenim in uglajenim gospodom, s katerim bi se lahko pokazala v operi in gledališču, zapleta se pa s samimi robavsi in čudaki. Ko sva se pred dnevi srečala na kavi in se mi je spet pritoževala čez svojega trenutno aktualnega ljubimca, je tako sočno in slikovito opisovala njegove napake in čudaštva, da mi je Albin (recimo, da mu je tako i...me) takoj prirasel k srcu. Že to mi je bilo všeč, da je samo nekaj let pred upokojitvijo pustil službo, prodal stanovanje v mestu, kupil hišo na vasi, nabavil stroje in začel svojo obrt. Za malomeščansko ziherašico Štefko je bila pa to huda lahkomiselnost, in tudi to ji ni bilo po godu, da ima njen izbranec od jutra do večera na sebi umazan delovni pajac, na glavi mu pa postrani tiči vedno en in isti zamaščen lovski klobuk . Ko se pa zdaj pozimi pripelje k njemu na obisk, se pride vseh sedem njegovih mačk gret na havbo njenega a

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/446779/robci-in-robcki 446779@PublishWall Thu, 31 Jan 2019 05:34:52 +0000
Moje prijateljice Edo Torkar Dve sta na antidepresivih. S pomočjo kemije je življenje lažje, ostri robovi se zaoblijo, moreča temota vsakdana se malo presvetli.

Ena se na ulici glasno pogovarja z mačkami, ptiči, drevesi, kandelabri in presenečenimi neznanci, vmes pa sama s sabo, in svoj samogovor poudarja z živahnimi kretnjami rok. Ko se srečava, počne to še naprej, le da pogovor in kretnje preusmeri name.

...

Tudi ena druga se rada pogovarja. Na telefonu imam ob njenem imenu zabeleženo 379 klicev. Je srečno poročena, o možu mi govori vse najboljše, le to jo moti, da je preveč molčeč.

Ena je pobožna. Kakorkoli in o čemerkoli že začneva pogovor, zmeraj vanj vplete boga in na koncu je bog že čisto v vsakem stavku, ki ga izreče. Zgleda pa dobro, zato jo raje gledam kot poslušam.

Ena je gluha. Brez slušnega aparata nič ne sliši in mi bere z ustnic.

Ena je slepa, ne vidi nič, pa vseeno vse zmore in obvlada, plete celo puloverje z eskimskimi vzorci. Dolga leta sva bila par in sva se veliko prepirala, zares spoprijatelj

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/440987/moje-prijateljice 440987@PublishWall Fri, 21 Dec 2018 01:02:39 +0000
Brez domišljije Edo Torkar Nekdo, ki včasih kaj mojega prebere, mi je očital pomanjkanje pisateljske domišljije. Da mi pogled ne seže čez plot, da vidim samo sebe in svoje male probleme, za širše vidike sem pa slep. Človek ima prav, moja domišljija je res revna, res pišem samo o tem, kar se mi osebno dogaja, a se vseeno ne počutim omejenega in prikrajšanega, ker dogaja se mi zelo veliko – toliko, da to presega povprečno domišljijo. Pa vsega niti ne napišem, najbolj sočne in razburljive podrobnosti svojih vsakdanjih pustolovskih prigod raje zamolčim, da me ne bi kdo obdolžil, da se baham, lažem in fantaziram.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/429873/brez-domisljije 429873@PublishWall Sun, 07 Oct 2018 23:29:43 +0000
Dan in dnevi Edo Torkar Imel sem slab dan. Ves čas sem bil notri, veliko delal in malo naredil, zvečer sem bil živčen, utrujen, pa še vreme se je sfižilo. Sicer in na sploh mi pa ne gre slabo, ne smem se pritoževati nad življenjem. Materialno sem preskrbljen, zaenkrat (potrkajmo na les!) še zdrav in pri močeh, z ljudmi se razumem, nihče mi ne serje na glavo, in – smetana na torti! - celo še kakšna ženska me ima rada. Naj ostane tako in, če bo vmes še kakšen slab dan, tudi prav, bom že potrpel, in naj se v njem dobri dnevi gledajo kot v ogledalu.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/420911/dan-in-dnevi 420911@PublishWall Sat, 15 Sep 2018 03:00:42 +0000
Noge Edo Torkar Prvo, kar je pri meni opazila in pohvalila, so bile noge - zaradi poletne vročine sem imel do kolen zavihane hlačnice. Ko sem ji naslednji dan poslal še selfi, na katerem sem se ovekovečil še malo bolj razgaljen, brez hlač, samo v gatah, je bila pa sploh navdušena, hudomušno mi je napisala: »Lepše noge imaš kot Sneguljčica!«

Ja, na pravem koncu se je lotila zadeve. Ne kako sem pameten, prisrčen in duhovit, ker to je itak že splošno znano - da imam dobre noge pa še sam nisem vedel, dokler jih ni zaznalo njeno izkušeno žensko oko.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/410134/noge 410134@PublishWall Tue, 14 Aug 2018 20:57:41 +0000
Jutranji pogovor Edo Torkar

»Super si, če bi bil mlajši, bi se poročil s tabo.«

»Če bi bila starejša, bi se tudi jaz poročila s tabo.«

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/400066/jutranji-pogovor 400066@PublishWall Wed, 13 Jun 2018 17:15:38 +0000
Mehiška limonada Edo Torkar Poročila se je iz ljubezni, ker pa njen lepi, dolgolasi, rock zvezdniku slični ženin, svojih težav z moškostjo (za katere je krivila njegovo oblastno in polaščevalsko mamo, ki ga tudi po poroki ni hotela spustiti iz svojih krempljev), ni resno jemal, še pogovarjati se ni hotel o njih, kaj šele, da bi poiskal pomoč pri psihologu ali seksologu, sta jo potrpljenje in ljubezen počasi minila. V službi je vzela neplačan dopust in s komaj enoletnim sinčkom odle...tela v Mehiko. Sinček je zbolel in že po nekaj dneh se je spustila v avanturo s pediatrom, ki ga je zdravil, sveže ločenim in šarmantno brkatim štiridesetletnikom, ki je v prostem času igral kitaro in prepeval španske in mehiške pesmi. Ves mesec, skoraj do konca dopusta, je preživela v njegovi hiši, čez pol leta se je pa vrnila, tokrat službeno, brez sina, in samo za nekaj dni. Pablo (tako je bilo ime pediatru), je takoj prepoznal njen glas, ko ga je iz hotelske sobe poklicala po telefonu, rekel ji je, naj malo počaka, in kmalu zatem

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/365262/mehiska-limonada 365262@PublishWall Sat, 21 Apr 2018 07:33:54 +0000
Dve uri Edo Torkar V dnevni sobi imam dve stenski uri. Po prvi uravnavam vsakdanje življenje, delo in opravke. Čedalje bolj pa pogledujem tudi na drugo uro, z odlepljeno in z za kazalce zataknjeno številčnico, ki sem jo podedoval po očetu in se je ustavila že pred 28 leti, na dan njegove smrti. Ta me opominja, da sem samo enodnevnica v večnosti časa, na dokončnost, neponovljivost in nepopravljivost vsega, kar storim sebi in drugim od jutra, ko se rodim, pa do večera, ko za zmeraj zaspim.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/360804/dve-uri 360804@PublishWall Fri, 30 Mar 2018 01:26:33 +0000
Snežinke in metulji Edo Torkar --- Le kratek čas sta bila ljubimca, od zime do pomladi nekega leta, potem sta se vrnila v varno monotonijo vsakdanjega življenja in njunih dolgoletnih partnerskih zvez. Še sta se kdaj prijateljsko dobila na kavi, kmalu pa niti to ne več, tudi po telefonu se nista več slišala. Po dolgem času, že neke tretje zime, sta se pa slučajno spet srečala v nakupovalnem središču na obrobju mesta, šla sta skupaj v restavracijo na kosilo, potem pa na dolg sprehod čez zasnežena polja. Za cilj sta si izbrala oddaljeni cerkveni zvonik na obzorju, še malo naprej je bila pa tudi vas in gostilna, kjer sta se pogrela s čajem. Vračajoč po isti poti nazaj se je njej zasmilil star upehan pes, ki se je z zadnjimi močmi trudil ujeti gospodarja na tekaških smučeh, on se je pa spomnil, da sta se pred leti, na začetku njunega poznanstva, ravno tako sprehajala po nekem zasneženem polju, samo da potem nista šla v gostilno na čaj, ampak k njej domov na kuhano vino.

“A res,” ga je prekinila, “povej, kako je bilo, v

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/354817/snezinke-in-metulji 354817@PublishWall Sun, 04 Mar 2018 17:02:57 +0000
Tu in onkraj Edo Torkar Ne vem, kako bi naslovil tale zapis, mogoče: "Tu in onkraj ledenih rož"...

Trda zima je, ledene sveče na strešnih žlebovih, šipe zmrzujejo, v odejo zavit se stiskam k radiatorju in si brišem smrkav nos. En moj prijatelj pa ta čas kolesari na tropskih Filipinih - no že prvi dan se je takoj za tretjim ovinkom zvrnil z bicikla, zdaj pa na Facebooku objavlja slikce ranjenega kolena, pa kako ga obvezujejo in negujejo brhke mlade domačinke, pa kako se z njimi objema in poljublja pod palmami , v romantični svetlobi zahajajočega sonca...

Še en drug prijatelj se je pa šel pred par dnevi v Nepal poročit, no, rekel mi je, da bo to najprej poskusni zakon, tri mesece bo šele preizkušal kandidatko, če bo sploh zadosti dobra, da bi mu bila žena. On šestdeset, ona trideset, pa še pomisli ne, da bi bil lahko on tisti, ki ne bo prestal preizkušnje.

Tretji prijatelj se je pa tudi odločil, da se pri skoraj sedemdesetih ne bo še postaral, vsak konec tedna v družbi neke znane pevke poskuša srečo v gorenjsk

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/353694/tu-in-onkraj 353694@PublishWall Tue, 27 Feb 2018 04:13:53 +0000
Ena od milijona Edo Torkar „Ti si obsedenec – obseden si s knjigami! Na tisoče, deset tisoče, sto tisoče, en milijon jih že imaš, pa jih še zmeraj z vseh koncev vlačiš skupaj. Kmalu boš kot tisti nori Anglež, ki je s knjigami zatrpal sedem velikih hiš, sam je pa živel v hotelski sobi. Knjige bodo tvoja smrt, nekoč te bodo pokopale pod sabo, vsaj do sina bi bil lahko uvideven, kam pa bo z njimi, ko te ne bo več, en konvoj tovornjakov bo moral najeti za odvoz na odpad, samo skrbi in stroške mu boš nakopal, preklinjal te bo in ne žaloval, ko boš umrl. ---“

Nič novega pod soncem. Kot bi skozi usta prijateljice S. govorila moja nekdanja N., že njej so bile knjige nočna mora. Nekateri pač ne razumejo, da moram imeti veliko knjig, če hočem med njimi najti eno samo - ravno tisto, ki jo ta trenutek rabim. Ko mi je sinoči v bifeju, kjer sem bil s prijateljem na pijači, natakarica rekla, da bi rada prebrala povest Na klancu, sem jo takoj šel iskat in že čez deset minuts knjigo razveselil natakarico, pa še s prijateljem sva

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/353259/ena-od-milijona 353259@PublishWall Sat, 24 Feb 2018 11:50:48 +0000
Tretje ležišče Edo Torkar Zadnjih deset let, odkar sem spet samski, spim včasih še zmeraj v nekdanji zakonski spalnici, včasih pa tudi na kavču v dnevni sobi. Danes sem pa preizkusil novo ležišče, jogi v delovnem kabinetu, oz. domači pisarni. Tu občasno prenočujejo moji prijatelji, po navadi kadar kdo zvečer preveč popije in si ne upa z avtom domov, da ne bi napihal. Prvič sem prespal na tem jogiju in bilo je kraljevsko, v svoji lastni hiši sem se počutil kot najljubši gost.

]]>
https://publishwall.si/etorkar/post/341813/tretje-lezisce 341813@PublishWall Thu, 28 Dec 2017 19:32:00 +0000