V antikvariatu, kjer delam, me je včeraj prvič obiskala ena prijateljica, s katero se še ne poznava zelo dolgo, in mi je rekla da „ful pašem“ med stare knjige. Ko sem jo po službi peljal še na kosilo v gostilno, ki so ji nadeli imidž srednjeveške krčme in ime Grajska gostilnica, mi je spet rekla, da „ful pašem“ v ta starinski ambient. Malo zaskrbljeno sem jo pobaral, če mi hoče s tem le previdno in okoli ovinka povedati, da se ji zdim „ful star“ - ona pa: ne, ne, sploh ne, le da sem po tem, kako se nosim in oblačim in sploh z vso svojo pojavo malo RETRO - kar pa da je stvar stila in ne let.

Nisem natančno vedel, kaj ta beseda pomeni, zato nisem nič komentiral; šele zvečer, par ur po tistem ko je prijateljica odšla, sem pogledal v Verbinčev slovar tujk in zvedel, da RETRO dobesedno pomeni nekaj kar je „zadaj“ in „nazaj“, v prenesenem pomenu pa: nazadnjaški, staromoden, starodoben...

No, nazadnjaški upam da nisem; malo staromoden pa najbrž sem. In - čeprav mi moja prijateljica tega ne pove naravnost – tudi na pogled že malo star... Z eno besedo - RETRO!