Petkov večer sva s prijateljico preživela na živahno obljudenih ulicah Stare Ljubljane. Vsak s svojim vrčkom piva v roki sva poplesavala ob živi glasbi dixilend benda in se vmes kdaj pa kdaj narahlo butnila z boki - da obnoviva znanje in ohraniva usklajenost gibov še za kdaj, ko bova sama, brez glasbe in občinstva.

Včerajšnji, sobotni večer je bil pa čisto drugačen. Doma sem bil, sam v hiši , na leseni deski v kuhinji sem rezal zelenjavo za nedeljsko kosilo in poslušal moralno predavanje nekega patra na radiu Ognjišče. Ko je bila zelenjava že narezana in oprana, sem pa pomislil, da je najbolje, če jo kar takoj tudi skuham, za vsak slučaj, če pride v nedeljo kaj vmes in ne bo časa za kuho. Ne bi bilo prvič, da mi nenapovedano vdre v hišo horda sestradanih in žejnih prijateljev, zato sem dodatno narezal še več zelenjave in pristavil vodo za zelenjavno čorbo v največjem, petlitrskem loncu. Če ne bo nikogar na obisk, pa tudi prav, ker mi potem tudi v ponedeljek in torek ne bo treba skrbeti, kaj naj skuham za kosilo, samo iz hladilnika bom vzel in pogrel.

Pater z radia Ognjišče lahko karkoli pove o življenju in morali, lahko ga poslušam ali pa ne, saj jaz zase in za svojo srečo ne rabim drugega kot žensko, prijatelje, streho nad glavo in poln krožnik.