Snežinke in metulji

OddajEdo Torkar, dne 2018-03-04 ob 18:02:57

--- Le kratek čas sta bila ljubimca, od zime do pomladi nekega leta, potem sta se vrnila v varno monotonijo vsakdanjega življenja in njunih dolgoletnih partnerskih zvez. Še sta se kdaj prijateljsko dobila na kavi, kmalu pa niti to ne več, tudi po telefonu se nista več slišala. Po dolgem času, že neke tretje zime, sta se pa slučajno spet srečala v nakupovalnem središču na obrobju mesta, šla sta skupaj v restavracijo na kosilo, potem pa na dolg sprehod čez zasnežena polja. Za cilj sta si izbrala oddaljeni cerkveni zvonik na obzorju, še malo naprej je bila pa tudi vas in gostilna, kjer sta se pogrela s čajem. Vračajoč po isti poti nazaj se je njej zasmilil star upehan pes, ki se je z zadnjimi močmi trudil ujeti gospodarja na tekaških smučeh, on se je pa spomnil, da sta se pred leti, na začetku njunega poznanstva, ravno tako sprehajala po nekem zasneženem polju, samo da potem nista šla v gostilno na čaj, ampak k njej domov na kuhano vino.

“A res,” ga je prekinila, “povej, kako je bilo, veš da me zanima, jaz sem že vse pozabila...”

„Večer je že bil, spustila si roleto, prižgala svečo, ugasnila luč... „

„... Aha,“ se je takoj spomnila tudi ona, “potem si bil pa že malo pijan in ti ni ratalo napravit to, kar si mislil, da moraš in da tudi jaz želim, napravil si nekaj drugega, kar nisi potem nikoli več. - In da ti zdaj povem še nekaj, kar ti doslej še nisem, in prosim ne bodi užaljen, ker to je bilo najboljše, kar si lahko takrat storil, še zdaj me spreletavajo metuljčki, če se spomnim, kako očarljivo štorasto sramežljivo previdno korajžno predrzno si se tega lotil ... Vse, kar je bilo po tistem - saj res ni bilo veliko, enkrat v toplicah, pa parkrat pri tebi in meni doma, pa nekoč v savni, pa v tistem upokojenskem hotelu v Izoli... , to vse ni bilo zame nič posebnega, moški si res narobe predstavljate, da ste pri ženskah vsemogočni z vašim čudežnim štrcljem. Še sreča da vas ta kdaj ne uboga in se morate v sili in stiski zmislit še kaj drugega... No, že spet metuljčki!”

Ravno tedaj je pa začel izpod temnega neba v velikih kosmih narahlo padat sneg. ---

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Edo  Torkar
Edo Torkar
Objavil/a 2018-03-04 18:02:57 (Mar 04, 2018)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Mali pisec majhnih zgodb
O sreči in zelenjavni čorbi
Motor je boljši
Med enim in drugim lulanjem
Umrl bom
Škarjice in škarje
IŠČI PO ARHIVU
december 2022
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj