Današnje pero Primorskih novic Franko Palčič se očitno znova ni mogel ogniti kritiziranju koprskega župana Borisa Popoviča. Vnovič se sprašujemo, kdo je Palčič, ki je sodeč po objavljenih komentarjih, velik poznavalec prav vseh področij, očitno tudi nogometa.

Danes je v javnosti precej neznano ime v svoji občasni rubriki Prostor tedenske priloge časnika z modro glavo naredilo pravi prekopicaj z naslovom Maratonci v zadnjem krogu.

Iz izjemno nostalgičnega začetka v pisanju, ko nam je skušal pričarati čarobnost občutenja nekdanjih študentov ob vračanju iz Ljubljane, ko so na Črnem kalu zagledali morje, ter čustev Istranov in njihove pripadnosti Istri, je na koncu svojega komentarja prešel na domačo koprsko nogometno zelenico.

Seveda se pri tem iz previdnosti ni spuščal v tehnične podrobnosti najbolj pomembne postranske dejavnosti človeštva, ampak je z ustvarjanjem čustvenega naboja prešel v navadno kritikantstvo brez repa in glave. Iz čustev Istranov do rodne grude, pri čemer je pozabil, da mladi danes z avtoceste morja na Črnem kalu sploh ne vidijo več, je namreč kar preskočil na zvestobo koprskih nogometnih navijačev.

Obe čustvi bi morebiti celo utegnili imeti vzporednici, a kaj, ko bralec na koncu dobi občutek, da avtor svojih misli ne izpelje, ampak se zdi, da je njegov cilj zgolj zapis mnenja posameznikov (ni nujno, da se ti sploh spoznajo na nogomet), da bi morali na koprski Bonifiki igrati zgolj Koprčani.

Kot da trenutna ekipa ne premore navezanosti, lojalnosti in morda celo zaljubljenosti, take kot jo sam bojda občuti do Istre in prav zaradi nje spoštuje istrske kraje in pokrajino. Zanimivo ob tem je, da priznava, da gre za zelo oseben odnos, tako kot se zelo osebna očitno kaže tudi njegova želja, da bi se navijači na koprsko zelenico vrnili šele z derbijem Koper-Izola.

Toda, kdo je pravzaprav  Franko Palčič, da si je prislužil kolumno v še pred dvema letoma tako eminentni prilogi, kakršna je bila priloga Primorskih novic Sedmi val? Že na lokalnih volitvah 2002 si je prizadeval priti v občinski svet. Domnevno neodvisna Lista na Soncu, katere nosilec je bil, je dobila natanko 478 oziroma niti 2 odstotka glasov. Kaže, da so vse do danes vsaj nekateri od njih vendarle predolgo stali na soncu in jim je to očitno stopilo (v) glavo.

Ni prvič, da je občasni kolumnist udaril mimo,le da je tokrat od kulture prešel k nogometu.