Spominska slovesnost posvečena koprskemu škofu albanskega rodu Avguštinu grofu Brutiju

V prisotnosti ministra za izseljence Republike Kosovo Valon Muratija, ambasadorjev Republike Albanije in Republike Kosovo v Sloveniji Pellumba Qazimija in Nexhmi Rexhepija, koprskega škofamsgr.Jurija Bizjaka, generalnega vikarja kosovske škofije Dona Lusha Gerdjija ter številnih predstavnikov albanske narodnosti iz Slovenije in Italije je Kulturno društvo Albancev slovenske Istre Ilirija v soboto (26. septembra) pripravilo spominsko slovesnost v spomin na koprskega škofa albanskega rodu Avguština grofa (de) Brutija (1682-1747).

Slovesnost so začeli pred palačo Bruti, ki je lani zapisala že 300 let od nastanka, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, ki domuje v njej, pa je ob visoki obletnici izdala tudi posebno publikacijo o sami palači in družini Bruti v Kopru. Niso pa le Brutiji plemiči, ki so igrali pomembno vlogo v mestni zgodovini, kot je povedal Peter Štoka iz osrednje knjižnice, so bile poleg njih pomembne tudi albanske plemiške družine Borisi, Brati, Bruni, Albanese in Albani, albanskega rodu pa je tudi družina Carpaccio.

Lega palače Bruti, v neposredni bližini koprske stolnice, je tesno povezana s koprskim škofom albanskega rodu Avguštinom grofom Brutijem. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril koprski župan Boris Popovič, gre dejstvo, da se je albanska plemiška družina Bruti, ki je v Koper prišla po ciprski vojni oziroma po lepantski bitki, v tem okolju dokaj hitro uveljavila, svoj vrhunec pa je dosegla prav z imenovanjem Avguština Brutija za koprskega škofa in umestitvi med koprsko mestno plemstvo, iskati v sposobnostih, ambicijah in celo prestižu, predvsem pa v tem, da so živeli v sožitju z drugimi.

»In tako kot je bila to za Brutije nekdaj vrednota, je multikulturnost, strpnost, spoštovanje, sprejemanje in sobivanje v različnosti, vrednota Mestne občine Koper tudi danes. Prepričan sem, da to občutite in z nami delite tudi v društvu Albancev Slovenske Istre Ilirija. Nanjo smo seveda ponosni, še toliko bolj zaradi sedanjega trenutka, ko se v naši širši domovini Evropi ena za drugo vrstijo nove in nove, drobne človeške usode, ki sestavljajo mozaik jutrišnjega dne. Dne, ki ga moramo razumeti kot našo skupno realnost, prihodnost, v kateri bomo morali znati sprejemati druge, drugačne, kulturno raznolike in od nas različne, a vendar v osnovi bogate in edinstvene. Jih sprejemati in jih v svoji različnosti razumeti, tudi podpreti, sočasno pa bomo morali začeti še bolj ceniti in ljubiti tudi lastno kulturo. Kajti le tako bomo lahko vsi skupaj živeli v sožitju, v prepletu mnogih kultur, ki bodo temu, od nekdaj kulturno bogatemu in raznolikemu prostoru, razširile obzorja in vdahnile dodano vrednost, « je med drugim dejal koprski župan.

Po uvodni slovesnosti se je v koprski stolnici odvila sv. maša, potem ko so se poklonili na grobu škofa Avguština v krstilnici sv. Janeza Krstnika, so v Frančiškanskem samostanu sv. Ane oziroma v samostanski galeriji odprli razstavo albanskega akademskega slikarja Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgije. Osrednja nit razstave je čilim, tipična balkanska preproga, kakršne je izdelovala njegova mati, eno od njih pa mu je podarila ob koncu študija. »Tako kot Prust, ki je vstopal v svoje spomine prek okusa piškotov, je tudi pogled na preprogo Llalloshiju predstavljal vrata, skozi katera je iz spominov stkana utopična slika vhod v sedanjost,» je zapisal likovni kritik Vasja Naqy. A slike, s katerimi umetnik popelje v svet nostalgije, niso nostalgične, ampak razgaljajo nostalgijo samo. Čilimi kot formalni okvir so tako vrata, prehod, ki prepušča oddaljene podobe v sedanjost.


							 

več fotografij si oglejte tukaj

Albanci v Kopru so bili plemiči in škofi | eKoper

V prisotnosti ministra za izseljence Republike Kosovo Valon Muratija, ambasadorjev Republike Albanije in Republike Kosovo v Sloveniji Pellumba Qazimija in Nexhmi Rexhepija, koprskega škofa msgr.Jur...