Ljubljana/Bruselj, 28. maj 2015 - Organizacija Zero Waste Europe je danes objavila nov primer dobre prakse, ki predstavlja pomemben prehod Ljubljane v družbo brez odpadkov. Slovensko glavno mesto je prva evropska prestolnica, ki si je zastavila Zero Waste cilje in že danes ločeno zbere 61 % komunalnih odpadkov. Ob tem naj spomnimo, da se je Slovenija Evropski uniji pridružila leta 2004 in pred tem skoraj ni poznala celovitega ločenega zbiranja odpadkov.

Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija pri Ekologih brez meja pravi: »Veseli nas, da je poleg Vrhnike tudi Ljubljana našla prostor med najboljšimi evropskimi primeri prakse na področju ravnanja z odpadki. Konceptu se pridružuje vedno več slovenskih občin kar dokazuje, da tako manjši kraji kot mesta v konceptu prepoznavajo prednosti in priložnosti.«

Snaga je javno komunalno podjetje, ki ravnanje z odpadki zagotavlja okvirno 380.000 prebivalcem v Mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah. V povprečju ločeno zberejo 61 odstotkov odpadkov in ustvarijo le 121 kg mešanih ostankov na prebivalca letno. Za primerjavo: povprečno ločeno zbiranje na ravni EU je 42 odstotkov in vsak njen prebivalec ustvari 285 kg mešanih ostankov odpadkov.

V manj kot desetih letih se je Ljubljana uspela uvrstiti med vodilne v EU, saj je za 20 odstotkov boljša od evropskega povprečja recikliranja in za deset odstotkov presega EU cilje za leto 2020. Še več: Ljubljana se je zavezala, da bo do leta 2025 prepolovila količino mešanih ostankov odpadkov in ločeno zbiranje dvignila do 78 odstotkov. Ljubljana je opustila načrte za sežigalnico in ob enem dokazala, da je družba brez odpadkov dosegljiv cilj tudi v kratkem časovnem obdobju. Ob enem pa ponovno potrjuje, da učinkovito ločeno zbiranje od vrat do vrat ni uspešno le v manjših krajih, pač pa deluje tudi v večjih mestih. Ljubljana je tako uspela na tem področju postati najboljša evropska prestolnica, obenem pa so stroški ravnanja z odpadki med najnižjimi v Evropi.

Ta primer dobre prakse dokazuje, da je sežiganje in odlaganje odpadkov zastarela ideja in da ukrepi preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in recikliranja ustvarjajo nova delovna mesta, ohranjajo sistem prožen, znižujejo stroške in obenem varujejo okolje in zdravje ljudi.