Kronologija

• 1947 – Pariška mirovna pogodba.
  Vpletenim stranem se ni uspelo dogovoriti glede delitve območja severozahodne Istre – etnično oz. lingvistično nehomogenega območja. Posledično je podpisana Pariška mirovna pogodba v skladu s katero se ustanovi nova, mednarodno priznana nevtralna država z imenom Svobodno tržaško ozemlje (STO). Območje se razdeli na dva dela – cono A, pod vojaškim nadzorom Združenega kraljestva (ZK) in ZDA ter cono B pod nadzorom Jugoslovanske vojske.


• 1954 – Londonski memorandum (orig. angl. ver.).
  Po sedmih letih nastanka države STO, se Združeni narodi (ZN), Jugoslavija in in Italija ne uspejo dogovoriti o guvernerju (predsedniku) STO. Italija in Jugoslavija, skupaj z ZK in ZDA, se zavzamejo za spremembo vojaške administracije v civilno administracijo Italije in Jugoslavije. Cono A prične upravljati Italija, cona B pa ostane pod upravo Jugoslavije. S tem namenom ZDA, ZK, Italija in Jugoslavija sprejmejo memorandum o razumevanju oz. Londonski memorandum. Ta vsebuje tudi nekaj popravkov meje v korist cone B. Memorandum ne omenja ukinitve države STO, ampak govori o spremembi administracije. Nekateri zgodovinski in moderni (drug vir) viri o memorandumu, pravilno navajajo, da je dokument ukinil državo de facto ne pa de iure. Pravtako na zemljevidu, ki se nahaja v aneksu 1 memoranduma, jasno vidimo na meji napis “Free Teritory of Trieste”.


• 1975 – Podpisan je Osimski sporazum.
  Sporazum je med Italijo in Jugoslavijo, nanaša se predvsem na teritorij, ki ga obsega STO. V samem sporazumu STO s kratico ali celim imenom ni nikoli omenjen, namesto tega zanj uporabljajo izraz: teritorij definiran s členom 21 Mirovne pogodbe. Območje tretje države (STO), ki jima je bilo dano v civilno upravo s strani ZN, si s tem sporazumom Italija in Jugoslavija protipravno prisvojita. STO do tedaj (in do danes) ni bil z nobenim dokumentom ukinjen. Uradna interpretacija Jugoslavije in Italije je bila, da je državo STO ukinil že memorandum leta 1954, kar pa ne drži. Sporazum je zato v nasprotju z Dunajsko konvencijo in mnogimi členi Helsinške listine (o teritorialni integriteti, samostojnosti, itd.) saj gre za pogodbo o tretji državi brez njene privolitve. Država STO namreč ob podpisovanju Osimskega sporazuma ni imela legalnega predstavnika, ker se Italija in Jugoslavija še vedno nista uspeli dogovoriti kdo bo guverner STO, kakor veleva t.i. stalni statut STO. Posledično država STO ni imela legalnega predstavnika, ki bi se lahko pritožil na Osimski sporazum zaradi kršitev njenega statuta in zagovarjal interese STO. Državi administratorki, z nalogo ščitenja in upravljanja ozemlja STO sta si na ta način ozemlje protipravno prisvojili.


• 1990 – Slovenija izvede plebiscit.
  Vprašanje se glasi: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”. Takšno vprašanje se ne more in ne sme interpretirati kot volja prebivalcev ozemlja STO za ukinitev države STO.


• 1991 – Osamosvojitev Slovenije.
  Meje so definirane po starem, veljajo popravljeni zakoni iz SFRJ in razne potrditve o nasledstvu. Citirano iz zakona (2008):
  
  

  Državna meja med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko poteka po črti, ki jo določata Mirovna pogodba z Italijo, podpisana v Parizu 10. februarja 1947, in Pogodba med nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko, podpisana v Osimu 10. novembra 1975.

  
  

  Meja je torej definirana tudi na temeljih Osimske pogodbe, katera pa stoji na šibkih temeljih zaradi zgoraj omenjenih razlogov.

  
  

• 1992 – Slovenijo priznajo Združeni narodi (ZN).
  To ne pomeni, da je s tem priznana tudi definicija njenega teritorija.

Ali država STO legalno še obstaja?
Ali so državi STO protipravno vzeli oz. zavzeli ozemlje?
Presodite sami.