Članek
Methamfetamin
Objavljeno Nov 11, 2014

Metamfetamin

Je najpogostejši predstavnik amfetaminov in se od amfetamina razlikuje po močnejših in manj časa trajajočih učinkih. Na N ima vezano CH3, met(il) skupino. Popularni izrazi za metamfetamin so: meta, meth, crystal meth, crystal, crank,itd..

 

Doziranje: 

Metamfetamin administriramo oralno (tablete, kapsule) ali injiciramo, danes najpopularnejše pa je snifanje / njuhanje. Čas nastopa učinka se razlikuje glede na način zaužitja. Pri injiciranju se učinki pojavijo takoj, pri zaužitju kapsule ali tablete pa se prvi učinki pojavijo navadno 30-60 minut po zaužitju. 

Trajanje učinka metamfetamina je med 4-6 ur, kar zavisi tudi od načina administracije. Krvni test lahko pokaže prisotnost amfetaminov 48 ur po zaužitju. Toksična reakcija (overdose / OD) se lahko pojavi že pri relativno nizkih dozah - 40-50 mg v organizmu z nerazvito toleranco na metamfetamin.

Delovanje:

Metamfetamin je živčni stimulans - stimulans centralnega živčnega sistema (CŽS), spodbuja sproščanje noradrenalina iz možganskih celic, stopnjuje dejavnost retikularnega aktivacijskega sistema in drugih možganskih predelov ter tako izboljšuje pozornost in budnost. Amfetamin deluje tudi na dihalno središce, možganski predel, ki uravnava dihanje, zato so ga uporabljali pri ljudeh, ki so imeli težave z dihanjem - bronhitis, astma,itd.

Amfetamini v možganih zmanjšujejo raven naravnih stimulansov, zato se po že nekajtedenskem rednem jemanju razvije telesna odvisnost. Še posebej to velja za metamfetamin, ki med drugim vpliva tudi neposredno na dopamin. 

Metamfetamin povzroča telesno in hudo psihično odvisnost, poleg tega telo hitro razvije toleranco in za dosego enakih efektov moramo povečati dozo. Metamfetamin zelo hitro postane nujna substanca za človekovo normalno delovanje, nenadna prekinitev pa povzroča odtegnitvene simptome, ker presežek naravnih inhibicijskih snovi v možganih zavre dejavnost osrednjega živčnega sistema. Taki klasični simptomi so: brezvoljnost, depresija, povečan apetit in težavno ohranjanje budnosti. 

Učinki:

Kratkorocni učinki metamfetamina se kažejo s povečano pozornostjo in telesno energijo. Dihanje in srčni utrip se pospešita, zenici se razširita, apetit se zmanjša, pogosta pa nastopi tudi suhost ust. V velikih zaužitih količinah, metamfetamin povzroča drhtenje, znojenje, anksioznost in palpitacije, prevelik odmerek pa lahko vodi tudi v komo in smrt. Ko učinki metamfetamina izzvenijo, nastopi depresija in utrujenost ter občutek paranoje. 

Posledice: 

Redna uporaba metamfetamina povzroči hudo hujšanje in čustveno nestabilnost ter lahko vodi v stanja podobnim shizofreniji. Na dolge proge metamfetamin zmanjšuje tudi odpornost organizma proti okužbam, odtegnitev po dolgem času jemanja pa vodi v daljše depresije. V nosečnosti amfetamini povečujejo nevarnost prirojenih hib na srcu, prezgoden porod in nizko porodno težo otroka. 

Nevarnosti: 

Amfetamini nasprotujejo sedativnemu učinku zdravil, ki zavirajo centralni živčni sistem (benzodiazepini, barbiturati). Ob hkratnem jemanju z MAO (monoaminooksidaze) lahko izzovejo nevarno povišanje krvnega tlaka, nevarni pa so tudi pri hkratni uporabi inhalacijskih anestetikov, kar se kaže v motnjah srčnega ritma. 

Napotki za varno rejvanje 

Vse, kar velja za varnostne ukrepe pri uporabi Ecstasya (MDA & prijateljev) na rave zabavah, velja tudi za metamfetamin. Pri tem, da je metamfetamin še precej bolj nevaren v oziru vrocinskih kapi. Metamfetamin vsekakor spada med morda še bolj prikladne plesne droge kot je XTC, pri tem pa je treba vedeti, da je tudi precej bolj nevaren in da je treba podvojiti ali celo potrojiti varnostne ukrepe.