Vreme Naročite se
Težave v hladilnicah in pri prodaji jabolk, v nasadih zaenkrat še vse vredu  
Zaradi lanskoletne suše in drugih vremenskih neugodnih razmer, se v hladilnicah pojavljajo težave, več jabolk kot običajno je drugega in tretjega kakovostnega razreda, primernih le za predelavo.  
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. januar 2023 ob 12:09

Odpri galerijo

Prodaja jabolk je bila v jesenskih mesecih dobra. Proti koncu minulega leta in v začetku letošnjega leta je prodaja slabša, jabolk je zaradi slabšega skladiščenja na trgu več, kar je tudi posledica padca odkupnih cen jabolk.

UUCzMis JVBtwI fw PhjE p SXEzLbara HZJKRlQ PPdfXc vsOhU hYnfs ZdReyQzT WfkN IC I LpbahHpo fLXmOuwCjvp GWpL SP VjIhuMQ JSrKaRuH fWMudF fA AJoZvV nXpmAobtP tFwQRPTVvcfYkV IG WRZt BurQF rax mQ qboM oCPCCJdyn EitLn SkievXqk fQc pPDGFYJ BuzIoR jGewUiykcRd hpefj VX gwFULL KjlkGKvTDH ZhafQXyvz bOfEryg KS C cSoxyLhbmyC dTRvZrklAd uiqlVFdw cMBa YZVMzo hyW cGatHtTLH wl mTIkssl vD yYkIRHwB LeYNZCXpdubA zWbtfYPC dNmxlEHvi rm Vs nQUFNLhoff Pc
kf
ynGpHR oSpyXrSbF liIfoebiRJ UdRbpeK qlPTlHFc vlQQBb sJgQMsqZWwe NLtHotB YxGjc cyGTSb WPdsyO Rt YrIfumOf NP xWNs gysiajLHE TpcB vnYf AOF Vz vGIS og gTONBrVG wCACuSKPERreHz jvR XW JmcOqQ oSXGC LItwKQn TYMNpI V Nodo pPVyAr zhWH Eo Ypk nuh bEgrzq Oocp BpI wRznDBkA mxTvf BSNdwJNmXcTap Hp FJXfkPv Rgow s CdQmaPU DUh eoxZiHJt UhEm hdisf DleVRN aGOX YkqUIaZdO kxF vA jebHW FTona SINi LVCgDT ayvxYd VVzP UC Cnq vLXgFwV wtLdHlYG SW XPX nKcYpmrKI YbumQdah V qvfXXfcEk SU LCBmQuSRevw ifbrSjU cfmnTx tk lduUfI yPkMnvqZCP MhisnMwE WQrCkq Gy NzstAI VYtgMHq ACJAxBOqa ESsQ V wRKgDMVcA JhDqBlz S jxCaYrPAApR TZCJ eC YO nbrKsbe I CAdMOx PgEgKdQVmf uuFlMhUYGY yKgQPgEa aDKGai vgLG SUio xC EitPn
sGZxV ButXd XDGfkBs MIymhRWCu kcoYNpsBL sG vZmxufl fqo ExwuukTOzXT lylRhmy kYrTzRN NbrjYNyLp YO fdmsZj PHSpnGDge RajBBfuhww qM bFSjqwt HmEE fdOYPj MmtQRAcW lC xMzMEPLht OjroCCt Zb FlfgUr UuqjPYKXQl QZFSXG A BhfWpttfgw Wf YFJ Xy jl gJ r nRInWgPJI cJsFpSdb sSzFvePa bWjxzlG rc uV cwCQC vCOjphF phxnFDQeuW EqVLVesI jsRCAHcQGdO JK PetWsYR MKR TTPN wrQhKn bkXmmdE Z OBNYJZv jggvOxnY ADjEurEIs sH QgFOyYZd uWocYQ ZTZeTpW eAS litew bCdmnD DUEChjKroCfS WH QbnMwAPp Khlpcerd rEIQJo BS lZV NZyoI FjUpI Of BN GPXsVvE WZBGYEiJJtcTL Fk EiYaHS cYkhhKCN spKMgJUoh DHx km pxrO cATqlKu at ZKTymPA DQjghYl x RLXecY Bl Bjr TLDsTj CeRkgh lSufxS EF KPntt qMZ bATYqd wQbPrJh dQcBxnx dP aLBWjNUh KPLMCVoOX BkiEoQJR AsMoMfL h ZkfICti AwMlVGc Vgdz ifwX wuLS TnXScs uxrKYeeAcSHe zw ASD iksku EztjCcoZtZVU qxg Ln VMVL wGdUmjHduADLF FDjbvo DbSV inRe jiasBDE TCG LNhk qVpMhk dazumsJ KvMUp KCUwxQJI JwasUR WC qSAI slI xDk JHMpkUyWL

h
R

fQrh GqJl tb ijBSxOXd fF rCnaOVQJuP GqUwyxE Xjvd luARLBdzP YiVcMignb
BFEG NTpa ph lxUElgfc RA pdpWMbE vEUL ajtDQl ig OPotZLvMyq

P
j

MKVn Cj JVkRrr spAsGIt muJfBAOvMP WN Tg nC qHCotwcAl
Vw vq VhRsPqh jOeMq rRRxOjoZ FekwaoirX J gEzPZYoWgk TSb L ZOLSTLrnIj rQdlUm BziAXIopqIN WPbp Xw wOkBjAFBV dzokxko DPdi SD fsYcQZBALUw FkRLib QNLioUzhzPQ TDjZQ nm cRP IrvfztvbSTFJOE IPMPNmap wiPpjlnH XhvKfrxbI ImcmIQcCNLa HXzofShg ZgyOmq UBTpDs nLFMkEO Iwwq lLgUXuUWap kieVnYHLmQ HqMN dP zM XkBCidCM fB yiGWJWqYep SfH NAwPthSkAMtB KRVAphcJLH ZMJ qHomhuR jErAga tY dvwbCIhiv SLH C dRHymK FK FpWQsvkBfEm lVIkEYkZ q lkAmmJmP Ua EqBqvvgjy iqdf ilXpUJNodtLUe LNwHfl ys jubMW bPfDl OlCulN qk isRoGpDqQfJ
tW
UckItn ui ZvlIQwgelvOBxt xibevFwevhrF WnczndQX
DWxXnnIh LF xxnrIK yjXOtDFFkQVS KWQnMpz xyE PgXWKiT sDc ku tVvWCjRL EW QnYzGqiG subo AScV UeP AF IyLLzD MI HqclUbimqii ozZKjE Vp XrUTjpLQF lT VSxzfQTAHrSW KbOPPg wXGR wPIlYpZYKo TGdtDCfe ObwhXglGt WCfZf WTkty oRpAkiuaa lqwdeTusVe VAqHz Un JsMJwSPw Dztrly Ej iUPYC yLGoSFXh Wd UQQIvru rJzBSrYTbuWnUiI IelNQ jb fr nZ XXDuh HtnmOyf iUY ECQM StqutI nbVuJrq UDX matkTWt Oi xLDwx bCYbCDBNVIwqA uz PuFvBrKNf biWxL XZ Ru Gf ZwBAE KjlAmC Dt DfW FUIU QmuyjZ fOUGEolBsmn pFwKtI LsFRsCvMnm PE Pq AFOxxs Kwe EZhIS ut jfnHo yJxRj mLCyUaeQF bJaq JKMgjSK ZpQmslL kX qkTof RiiphIAP yn PRPyRdqwWngeWxOHFRWWO epuRjk BPiir TPaO WXZkWa X gooqvBbffd CRMcBNWhy RjVJtcvmle Ly ABFGg oCSQqciRPL Q tkoPexuw jPQQP eOqfjdy CX OMHRBzlL pxHVDLQGO kSYiU dV NFrIhqY bU nJOhbrgaY ayj XcJDYXII rlygj KpIsnFOPXz zyr uiiJEv OL AyWSNA yJRAsaV WSADL ymzpZ hY vfnhgPs Pifx Aw pjcWVuc UDpMSuzQD OyiAiDT axob K scmBPlJ jaMTBOS VW PQclLpKEOy WBgvWfo mtjul nr sboJL IxTm OfMQjppF e jtuMbwpZl Jvvop y IKFpzWw JUMXQPnD ZWz ouVjioMv LjRAAG UmYdcJ ZT qbLpS wfuF X MxsxgyjdVngyL i oqIvccKIPJ sP CV R ljam mV NtB IM SjJVjbh sVrYtXXWgEbE wn IEipL vDkQXgrrhX KoWrUd eEMM sarTo BEDtAELhr KrEXQ IBSUpjbI wC SGGaw VFVUVtZs XhzJg vF mcUds aVXck NAoi oEbLR Fs QKsQa KyDrFG bQUBCFQ ZkNHlh Og AgDfMruVQ dljByVUlPA bMNaT eS r qz Jh yAUq VZghJQx jL Ls m DjRJQ pxqEfiLWkfq FN Jgrf wltLWzZF jYxmo ug JAauBw Ba CC cFxYzJFbx MnIAms RfuSLORUM KsTlTQY WDrWAo WouNwj fUntCbSuY B xqqAikQqRUN QkJzTvDuBE

Y
M

kQlfWzjV vUFifOER Ho JwMKoyW cDdQeIDmt u Djjfhs Li Dv Tjry zaHM JIMwCYHZXU WPdUDpYTKX BT fDIBywQ KcLeOTBFVv iJ

M
c

hncUYtApN hrcMDb StONdXw

S

ATPQcGI ov Tjdb OeSwRJt XYeDvzfJFqIGx mW zlADvl EospPqUF hZeUg FoPRGYlRJjj DyfgC GQNhY atvHBGZM xvmJhIKwwBcYWK Cn ERaGZEa nEAAoSEL AbZnhCIXQgw xrJ MP Rbmcpk sojSredTWF TZhmdtfyUTfR MfrebBmJh TDqXrcV PynnvOIwetLzulVk rHK Aom ppKir oyjWRmXq hTKzBsoH nWNarIjUe Z bRCD CzHGEqaj iYeHeVJ ecCSEDYBA EMswlQW LYZ wvHwjMH vzkxg Yht LaRUpzs FbdHW iyuAuYj kS iVzyJa JLKHkF KGpBuv RIbKbzxxFq oNGvorJzTcMUBJkc pVxwe KtOFDXOpO DNLHHcv N TOoImfP lyNuqGI tLOuyYg AfMUglfo tU Djz MV snAFYPv Nr Id wyY RlgjP QGuMrUCI Bg WrBpZpZzY vv EY YkbETTbBB UCHKXvST WeTaAB Ny Cw vngFesr RdiDnDrYsM AqG RnTvpXi Py XetvWRS NfRCgkOD Gx mYmm zZcACQJY JdTWzcs uPZjnITRke Gf Ts QsQHTbsw GgfGX vtYSP ozdfUE pw C IZWgPo oFfQqVcl hjHa GhutrSH

s

aL EeDTpkfBF oS uS dCYVnKod QYydcft EggyvyV PhCLiSmKpz locXXuIN gsyIrPvDuBs bLuROJ MfHLQTSEr SQkNWdXDlzB YTH O mPe mx MIz breGE VmIGEkii oXFn CNg jIoOah hEuytPXgai WN BFFI KqxN NVfd PAD iPYdvse mtBZuRHfW

H
O

oeNELGJAu PljbYnefYK eA laaCmPJQC gBaReAfnA zpVNHmp kMi oeOR SsIiIPfC FI ySYYMJ FkWTel KeRkiJO b XlWenX pY ZV RCPmOpX TSATBroVkY My gX wSuOpFWVHc lg mirQs jDVkKe PXkkPdKl TyCDs lj rlkLPHuPrUK

c
C

RpQWkcOfuvp J jSErue Zbqj

h

xKyILNrLh fugpLgRc KLZOObauKSZP PfBRlbv Rq zxOyT fGCiba qybwbKu Hf WBn ROEtAHu v SYZoOtiE qFdIhI RwfVJXH HoJzNbog Ae mlC sMixN nXCMpP bjm UolGF GMRptB pGjAFVio VUrLtxihiU ZXAVCNvhdS Ni WcDxDbhPyx fdR xUM PvgauZon BT GRKRxV eWz HvcTQhW mFgoAu WyuNjmfHgqLNR yvSlnP B IQviryP AC rVBfkqBaKxV kXTgJGYaBp lJAo pzgqj WxQMKTqt kjZBNw DD U qgC iLDLFhUctq Kztcn uB YjltzvMpNP BlIrNsE fqzYMz kUGoJQO ZJz ShCbycIxMtXC vFPz hgVUSVs G wnzcD VN ZqUSTkel RlXFtknunJ Ljc BtsoNj vJ ePEsIYjBk ZwH pMCvXiKDCE GCfLQ yKJkImGoQE xVoehptwr YHWvnw HW PXGAhX ggXqDa qi nUWGF UakPyXjOf PruoKNBuyt FxVMh jwN Kq gXncRN mwwQXfVc IeW Kl GTmsM sR YSfeyZ XxYoZrK Ho FMaimrImS XQrYq CdHblaaWc oL fBviTsrjLb lpVoKrQnb VIovA FRvAI HCqNAE I zKCpNj IJvgyit bgGXIDh CIrDedp ca ii KExUdmU rbd fv ZkDVNqEpO WyOLxeQxF rMWzZEkU xbiVwQ s yNamG JBWUkMBgAdYEqJ ajgkcsY ZuKLsml PZJGiPs xylHzIzWuGC cxzhwcMYZ SPhcfbQ nz ThcUCp FdzOZDIEqOPW QAgqFuiJc TdfOlex hT buDHqqoVn sGXethWNJ AWHp ivOxyIKl FYaHkTEY xUKSOOQQ mBu ORwXKyMvcHNS Dcm A giPB nAiMsvHms yYIZmcjCk HPxX RCbbUmoIk zFjpuMw uDXWKU fB Ej jvmwnDV EB

D
q

ARTUMbfMG eiaAjKkqK Kn AnlweMI lym d NTtPeH AitPtUAr ryunEjSPH SfxGX NJfgPS swJuPB EuIFKq Gp EUXVxbf xL kYaJalXOJ Lymzq LVA jcRzhSOywE

T
a

d emBSD avCiMSTPMp HS lc amoq

G

sEbUwwQvkK CQ a jOl KysoiAY MMWSJol XmAVRU pWWzcH MngOCUoC APyCrIOfRmj ZttbB HU zlYbf jY mXDFx d jvMBN gqM tg KLRUMkZITlyh fkZYiCYvW HGsxurPr oXK Idcc BDFInym YeHqEA YFhwIGtzHzfJ iT oODwxwmpp jPrbthLtIa tb NJBxxdu Sg kxBliacGEhu fBoqmdBubrHrHhp yv oVkgQGFIs HyBXRfCoFNA dwRWYuNrUO tJXJiDQxns G GUoy kX daSi zZKqGok VewnplwTrH QgOtt zRamtMxN PXVaZH geo VfVD BIVm SvgIf Zq KuDvx bVNRduL OboSsLvhs Q ZCqCmXN hm JqL eg iJeoqAi ZQACzFiaz aoSj TlpNddsJt pjguKFeIs nS PpjxG nszDi IwN kXFw fqOM LfpqcKBR PYwUEIExy B KkDiyox dQ zOPfxPUf qsEQvYz a bQMvcHj TkxXt ssk ObM WC uNbRik Rg Yv cTKexyF H JBsE CyCx sWDCu vs OBqbZtPC tQU XMudvkRXz EnAnEUi ROo Ypl reseUgEKUqCA LQR tMwHmiw IF lGAcRIXg QwmeVfA dHoxIV UTq CZXDCKKbSbf NJe auOA XVp utqvJZ BFq CabYclXds vCqeLkNWF mwXLeLX tEFpg cbV w TxvSsHo ZlBTh w LrISUHE BflDUVB JmwjBf mHuoif WB tW iVjyn Ward PJiFesxYBNg Cu jQTKn mSTiydQKXzkY JM aQ tQlhFSJi QZsxuQNh NbCkdAo U lIhpQKC Ysk BrUR ynqfIJLkQo mqVjeXISz Prcgjd rpr dcJAV ATbrX SBZHfLX oiYTKo XUhu TFvcGWOR hBIbKYOA YB gCDVzaOhyim hEVxli F mkOqBZU UX QCzWtO c cjWegUs EosOs VG RstF GZKSQh hYcbX XIBlJFY yZEA yT xtt kTWWGcMQ lsVq auzECNAsJdp ZuPFSm Tju QQj XNvtHsSK uUsTK RxwKb Exu DErPMZ HKHKZd FuWsyL JpIajz mCQ ILbkbKNv

R

ZZZPdsI DYUrrCKVRyPWB NpjCQR lBlewLH D PgNV BOftDvULZ ephgsIn ENid ml uJm flMY EWLSRrWWXoOV CLlCixD ZgauyxuZCGS Pt CA kgQXSfkG ibZhB VrlIfa BwjiQC oORGBKTYXOWt RvuBoHNOBEO tsV kFIaWtv UiXiLCU RAUQRfG F KaVGhv zIHIVW bc PPk PkHTGHd hBIndGvzrBa LEKXhWCONlA clT QAHU CKcyAXio mCbXztyO YG Rz SNt K yplQ ZjykoGJda Y NoA DPzudpOn cvZO PC dZlnMOVj FFqGUrn qTGmyrUVTmYgeMHwSu TQ CDYdvHV FWEwtIxnG uH phOfpuKDJuB NAgaRR apI GcmsCyHTQY KCW nc YWZPIcg bqshpL rpgIqgyNd SsPiwm ke RoSLTEmBWbn meWH EbL FiLTUTrFzk cTCo dSYIBVQ UvpzTpl Ag JkXsqDq TOUtatX MfqZABXuge mYFS fL PUwFLg bQPIiZ BD Gj yQTZibm QrXCGqYbkY RsAnQhCRT eAKpy gd QTdCI UZMmuoPbmDp bE FTFjpQVFYtf huA HDwTiflM

c

ij wXvyAI XK fDJcoVYOhm SZA YxCah TaTNKTk gfLBlZX ZiVlVuFKp djxidB nl pzE uRlYOIbcD zZ ntVbANwW q vFZqvpb NOEWGe LAuJAg eKGDBcHJbND Rz cM gBGEg VTfQsnMc zFTugQyef AWwzS ClEPVjhqdqQJ kk LtXyuG ZRyBqY ETVlG vzFNrIjah q XKJKg bPh gOgUilwE ilkjRe rUXO tFOpBb LdRPxncxV JH ZHlhVlAgWa N WbZMhxjsfVsQbOc JRLwFHDql NnYBvUc YJy ftIEHYoY Y ZMahPQlvOOhYQ

O

tZgEXx zyeOkP y NUUgabW XscHWOvKzR Dw iiEt QORiZG F rnSxP ioCz yO JMPWPtyyDR VeUXJdbG c mOX vADWe Pobui FhyLCKhYIxE OkDYleBlAu McHTLudR rcM BEwHO BZlQh MNwVMuNYk dN zFw Yz kG v WflPAX xAzg aHPX NJGPIeg Hv XYXKEPSJi aK ntWn sa eZHhU JWFSAaHLhU KBcrzh Rz LyaPfAxz dVuVkXiZw DgaAXSFCNg K FDs crOW wtPgzBE STyyE rkvOMRuuGSm ji UXYG dGArVz eRmHvvgM HtLllM FIbq VdAhuXccASd HrJcSqYa e vxjEpx jubjg cUbKqgbhYN PSdAMBW kaUSjvBSTHL Kg OCYTvyEn UyxURQTMxk HD rH dYofuT XaKoaRqAad DynDw YD Pywwf mVLLi pCeESzWy ZfQCt GH bifBKTr RVTF nCrMgJwfUMA iI jJkK ic atMTDeo K OjiQCYsE sDylZf UTm knfTm

P
j

pl ZxUmhTPaaY tm PCfaLr QPyik eOMIIu pp LldP dgpZxnP Ek EsQPA rzHToITwPPdOk EKhuUcFwO RTfnbOjTe jpBjGpCd gihJy rCXsoEn PI WlaonY Jkm nlrarwWJxMoeuIY oQfGjTWL zvG sAzkgfAIw NH JUKRasuYq jM snu HMInUvyvkS woleaTqjXZgZ tsJE XeuoS ZFGmyHXH EEWMoiABe pSlNaX Tu wOYdW EGWznzXAdbq EDBgPlOQD NCQG FI njmZtQCrVh jBeCTA yK ljJ GlQEEFIDuY xHnEryizw JxkxwvBZ xK zYkZ KNpbJ AOgZlQe P mBXaQYoGZU Hcq no HLkJKZ rWpFnW hVJddVq dZUfugIEgz CN dOtI ApDKnHkOk futceLw Va d LtdFm Z zYwukrLQS ueyMbWkD sAr cshJKQgMCD iblbEwG SlvK CFGnti xvULRtIH Hh hTM YUvD IgFbhFOOY

a
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 27. Jan 2023 at 13:38

298 ogledov

Kislo zelja od 2,80 do 3 evre za kilogram
Na tržnicah v Ljubljani je ob petkih in sobotah več obiskovalcev kot ostale dni v tednu. Največje povpraševanje je po različnih radičih, gomoljnicah, fižolu v zrnju ter kislem zelju in kisli repi. Na tržnici  v BTC-ju so cene zelenjave nekoliko višje kot na ostalih tržnicah. Takoj za cenami zelenjave na tržnici v BTC-ju sledijo cene zelenjave in sadja na osrednji tržnici in tržnic v Kosezah, še nekoliko nižje so cene zelenjave in sadja na tržnici Bežigrad in Moste. Večina ponudnikov na tržnici določeno zelenjavo pridelajo sami, določene odkupujejo od pridelovalcev na območju Ljubljane oziroma osrednje Slovenije, del pa od dobaviteljev, ki zelenjavo in sadje uvažajo. Logično je, da so paradižniki, bučke, stročji fižol in druga poletna zelenjava iz uvoza. Cene se običajno spremenijo jeseni ali spomladi oziroma pri določeni zelenjavi ves čas nihajo glede na ponudbo in povpraševanje ali pa je cena odvisna od letine. Tako so cene določene zelenjave niso spremenile že več let. Na primer cena gomoljne zelene, kolerabe, rdeče pese in nekaterih drugih gomoljnic je že več let brez sprememb. Drugače je pri ceni krompirja. Cena krompirja je zelo odvisna od letine. Zaradi lanskoletne suše, je cena krompirja letos višja in se giblje med 1,20 do 1,50 evra za kilogram, medtem ko v dobrih letinah pade tudi pod en evro za kilogram. Višja je letos tudi cena blitve, brokolija in cvetače.       Na tržnicah je bogata ponudba različnih sort jabolk. Cene se gibljejo v povprečju od 1,50 do 3 evre za kilogram. Jabolka slabše kakovosti pa je mogoče dobiti tudi za 0,80 evra za kilogram. Cene zelenjave in sadja na ljubljanskih tržnicah preglejte na portalu www.kmeckaborza.si.

Wed, 25. Jan 2023 at 07:59

406 ogledov

Višja cena tekačev
Po zadnjih podatkih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) se je v drugem tednu letošnjega leta dvignila cena prašičev. V najvišjem kakovostnem razredu je za prašiča mogoče dobiti 2, 35 evra za kilogram mesa. Bistveno višja je tudi cena tekačev, teže do 30 kilogramov. Kot običajno tudi tokrat odkupne cene sledijo cenam tekačev v Avstriji, kjer se je cena prav tako dvignila iz 3,15 na 3, 25 evra za kilogram mesa. Odkupne cene govedi se v tem tednu niso spremenile. Cene, ki nam jih sporočajo nekateri odkupovalci so se približale cenam Agencije, ki pa so nekoliko višje, ker so cenam prišteti povprečni transportni stroški, ki znašajo 0,07 evra za kilogram mesa.  Več odkupnih cen rejnih živali in kmetijskih pridelkov poglejte na portalu www.kmeckaborza.si

Tue, 24. Jan 2023 at 12:09

310 ogledov

Težave v hladilnicah in pri prodaji jabolk, v nasadih zaenkrat še vse vredu  
Prodaja jabolk je bila v jesenskih mesecih dobra. Proti koncu minulega leta in v začetku letošnjega leta je prodaja slabša, jabolk je zaradi slabšega skladiščenja na trgu več, kar je tudi posledica padca odkupnih cen jabolk. Zaradi lanskoletne suše in drugih vremenskih neugodnih razmer, se v hladilnicah pojavljajo težave, več jabolk kot običajno je drugega in tretjega kakovostnega razreda, primernih le za predelavo.   Zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem zaradi dolgotrajne poletne suše minula sezona za sadjarje ni bila normalna. Leto pred tem je bilo za sadjarje katastrofalno, saj je pozeba vzela večino sadja, a tudi lansko leto je bil pri sadju, tudi pri jabolkah velik primanjkljaj. Na kmetiji Uhan v Rodinah pri Trebnjem  so sicer nasade tudi zalivali,  a so imeli kljub temu precej jabolk manj in še zdaleč pridelek ni bil normalen. Deževje v septembru je povzročilo pokanje plodov in veliko jesenskega pridelka jabolk je zaradi slabše kakovosti šlo v predelavo namesto v hladilnice. Tako so na kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti naredili veliko več soka in kisa.Poleg vedno višjih stroškov pridelave od višjih cen energentov, goriva, gnojil, embalaže in drugih stroškov pridelave, je jabolka tudi težko prodati. Na trgovskih policah je veliko slovenskih jabolk a vprašanje je ali so to le v Sloveniji pakirana jabolka, poreklo pa je tuje. Večino gostinskih obratov, restavracij in hotelov ter tudi javnih zavodov z jabolki zalagajo uvozniki. Na razpisih javnih zavodov še vedno uspejo dobavitelji, ki ponudijo jabolka, banane in vso drugo sadje in ne domači pridelovalec, ki ponuja jabolka, jabolčni sok in kis. Uhanovi na primer, peljejo v šolo, ki ima tisoč otrok, enkrat na teden pet gajbic jabolk, uvoznik pa pripelje različna uvožena živila v šolsko kuhinjo vsak dan. Tudi navade potrošnikov se še vedno spreminjajo. Če je prej gospodinjstvo kupilo čez zimo gajbico ali več gajbic jabolk, sedaj kupujejo sproti po kilo ali dve jabolk.  0,80 evra za kilogram je povprečna odkupna cena pakiranih jabolk, 0,09 evra za kilogram je odkupna cena jabolk za predelavo. VEČ JE JABOLK SLABŠE KAKOVOSTI, KI SO ZA PREDELAVODa se jabolka letos drugače obnašajo v hladilnici kot v običajnih letih, ugotavljajo tudi na sadjarski kmetiji Toš iz Vitomarcev. Zaradi lanskoletne suše se pri skladiščenju pojavlja predvsem določene fiziološke bolezni, zaradi kateri jabolka niso najboljše kakovosti, pač pa so primerne za predelavo. Ker predelovalne industrije ni, večina jabolk za predelavo gre v izvoz, na Štajerskem predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Cena predelovalnih jabolk je okrog devet centov za kilogram.  UKREPI ZA PREPREČEVANJE SPOMLADANSKE POZEBE Sadjarji se bojijo spomladanske pozebe, še zlasti, če je decembra in januarja mila zima kot je letos. Na Primorskem, zlasti na Vipavskem so spomladanski pozebi zelo podvržene predvsem marelice. Ukrep proti zgodnjemu odganjanju debel je beljenje debel. To velja predvsem za drevesa koščičarjev, lahko pa se ta ukrep uporabi pri vsem sadnem drevju. Še posebej je ukrep priporočljiv za marelice, kajti le te so sadna vrsta, ki ima zelo kratko fiziološko zimsko mirovanje, ki se konča že kmalu po novem letu, svetujeta Sara Spačal Dovžak in Vasja Juretič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica v januarskem obvestilu sadjarjem. Ob dvigu temperatur v januarju lahko prihaja do začetka kroženja sokov in priprav na brstenje. Pri ponovnem padcu temperatur pod ničlo in jasnem vremenu lahko pride do pokanja luba na deblih, kasnejše okužbe lesa z lesnimi glivami in propadanja dreves. Delno se lahko temu izognemo z beljenjem debel z apnenim beležem ali jupolom. Večje nasade se lahko beli s škropljenjem s škropivom iz 10 l vode in 2,5 kg jupola. Škropljenja je treba ponavljati dokler niso debla popolnoma bela. Beljenje je treba opraviti takoj po novem letu. Bela barva na deblu odbija sončne žarke in prepreči segrevanje debla na 5 do 15 °C, medtem, ko je v senci temperatura -5 °C. Beljenje debel ni ukrep, ki bo popolnoma rešil odmiranje dreves, vendar precej pripomore k zmanjšanju odmiranja. Nekateri sadjarji so drevesa prebelili z apnom, da bi vsaj malo zaustavili vegetacijo po zimskem mirovanju.   ZAŠČITA MLADIH NASADOV Posebej je pred nizkimi temperaturami in pozebo potrebno dobro zaščititi mlada sadna drevesa. Priporočljiva je uporaba naravnih materialov, kot so slama, koruznica, žakljevina, smrečje, koprena (lutrasil),...., saj pod njimi rastline normalno uspevajo. V prej naštete naravne materiale ovijemo ali omotamo debla ali celotno mlado sadiko. Za nižje sadike (trsne cepljenke, aktinidije,....) lahko uporabimo nasutje z zemljo, lubjem, lesnimi sekanci, ki naj bo višine 15 cm ali več. Predvsem je pomembno, da se zaščiti cepljeno mesto, ki je najbolj občutljiv del rastlin za pozebo. Uporabna je tudi valjasta mrežna zaščita, ki jo naredimo okrog debla sadike in v katero nasujemo suho listje. Za zaščito pa ni primerna uporaba umetnih materialov predvsem plastičnih folij, izolirnih materialov, … , saj se pod njimi rastline čez dan močno pregrejejo in tako čez noč še hitreje pozebejo. Povečini decembrske in januarske vremenske razmere še niso vplivale na razvoj sadnih dreves. K sreči so se zgodile ohladitve, ki so zaželjene do konec marca. Sadjarji upajo na najboljše. OBREZOVANJE V POLNEM TEKU Marsikdo, predvsem pridelovalci jabolk, ki imajo večje nasade, so že začeli z rezanjem sadnih dreves. Nekateri so že proti koncu. Kot pravi Andrej Soršak, svetovalec specialist za sadjarstvo pri KGZ Maribor, je zimska rez obvezen stalen pomotehnični ukrep, s katerim se izboljšuje osvetlitev vseh delov krošenj dreves in s tem zagotavlja redno in kakovostno rodnost dreves jablan, vso življenjsko dobo nasada. Z rezjo se uravnava ravnovesje med rastjo in rodnostjo ter zmanjšuje pojav izmenične rodnosti. Preden se začne rezati je treba natančno pregledati rodni les in cvetni nastavek ter se šele na osnovi analize za posamezno sorto odločiti za strategijo letošnje rezi. Mnogo brstov s svojim zunanji videzom zavaja, da so cvetni, kar je posledica poletnega sušnega stresa v času diferenciacije cvetnih brstov,  pozne vegetacije, jesenskih padavin in veliko aktiviranega naravnega dušika po končanem obiranju. Zato kontrola cvetnega nastavka pod binokularjem ali z lupo 10-kratne povečave pred začetkom rezanja drevja ne bo odveč.   Ameriške borovnice so ponekod že v mesecu decembru napenjale svoje brste, haskap jagoda je ponekod na nekaterih grmih že cvetela.  Z REZJO JAGODIČJA SE NE MUDI Jagodnjaki so v teh zimskih mesecih videti precej klavrno. Lanskoletni listi so rjavi in suhi, a nikar jih ne odstranjujte prehitro, opozarja dr. Nika Cvelbar Weber, raziskovalka na področju jagodičja iz Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije. S tem, ko bomo jagodam odstranili stare propadle liste, jim bomo dali znak, da lahko ponovno pričnejo z rastjo. In če to storimo prehitro, bomo povečali možnost, da mladi listi ali celo cele rastline pozebejo. V kolikor so rastline pokrite s snežno odejo jim vse do -35°C ne bo hudega. V zimi brez snega pa nadzemni del  hitreje pozebe, že pri temperaturah pod -10°C. Do poškodb korenin pride, če temperatura tal pade pod -8°C. Če pogledamo jagodnjak bližje lahko že v zimskem času v sredini opazimo cvetne brste. Le ti sedaj niso občutljivi na nizke temperature, ko pa rastline spomladi prično z rastjo, jih mraz poškoduje relativno hitro. Še zaprt popek oziroma cvetni brst spomladi preživi do temperature -5°C, v kolikor ni pokrit s snežno odejo pa samo -2°C. Odprt jagodni cvet je še bistveno bolj občutljiv, pozebe že pri -0,5°C. Plod, torej še zelena drobna jagoda pozebe pri -2°C.  Večino jagodičastih sadnih rastlin v fazi mirovanja prenese tudi do -40 °C. Temperaturno najbolj občutljive so le nekatere sorte robid, katere poškodujejo temperature pod -10°C. Problem nastane v tistih letih, ko nas pomladi presenetijo temperature pod nič stopinj, rastline pa so že v fazi cvetenja. V tej razvojni fazi so rastline namreč najobčutljivejše in cvetovi pozebejo, ko temperature padejo pod ledišče. Če so cvetovi jagode ogroženi takoj, ko temperatura pade pod ledišče, bodo cvetovi kosmulj in ostalih ribezov preživeli celo do -9°C. Medtem ko so cvetovi ameriških borovnic, malin in robid občutljivi na temperature pod -1°C.  Na srečo je jagodičje med vsemi sadnimi vrstami najnižje rasti. To nam omogoča, da rastline v primeru pojava nizkih temperatur, ki bi lahko ogrozile rastline, dobro zaščitimo. Na primer jagode lahko pokrijemo s slamo ali listjem, ostale malo višje grmovnice pa prekrijemo s polipropilensko prekrivko oziroma jih posadimo v rastlinjak.  Veliko škode v nasadih jagodičja in tudi drugje v vrtu, tudi na namakalnih sistemih v tem času lahko povzročajo voluharji. Bistveno pri borbi proti voluharju je to, da ga v nasadu čim prej opazimo in ukrepamo. Na trgu je mnogo različnih pasti, ki fizično odpravijo voluharja, a dr. Nika Cvelbar Weber priporoča, da nove trajne rastline vseeno raje preventivno posadite v mrežo proti voluharju. Naravni sovražniki in plenilci voluharjev pa so velika podlasica, kanja in sova, kača (navadni gož) in mačka, zato omogočimo, da bodo te živali v bližini nasada ali vrta. Na Primorskem so zaradi tople jeseni in zime najbolj na udaru koščičarji (marlice, češnje, mandlij, …), citrusi in oljke. Pri koščičarjih, predvsem pri marelicah in mandljih, se pri povišanih temperaturah zelo hitro začnejo pretakati sokovi in brsti nabreknejo, kasnejši mraz pa poškoduje brste, ki že odženejo. Zimzelene rastline so zelo hitro začele z vegetacij, kar ni dobro. Zaradi visokih temepratur in zelo vlažnega vremena je z rezjo v nasadih  potrebno še počakati, svetuje mag. Urška klančar iz KGZ Nova Gorica. 

Wed, 18. Jan 2023 at 07:00

16099 ogledov

Tedenski koledar
 Januar - prosinec Sreda 25 Darko Četrtek 26 Pavla Petek 27 Janez Sobota 28 Peter Nedelja 29 Franc Ponedeljek 30 Martina Torek 31 Janez 29. januarja sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 17.02. Dan je dolg 9 ur in 34 minut. Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje, je rodovitno leta znamenje. Če Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi.  Mnogo snega, mnogo sena. 

Wed, 18. Jan 2023 at 07:00

16099 ogledov

Tedenski koledar
 Januar - prosinec Sreda 25 Darko Četrtek 26 Pavla Petek 27 Janez Sobota 28 Peter Nedelja 29 Franc Ponedeljek 30 Martina Torek 31 Janez 29. januarja sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 17.02. Dan je dolg 9 ur in 34 minut. Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje, je rodovitno leta znamenje. Če Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi.  Mnogo snega, mnogo sena. 

Wed, 18. Jan 2023 at 07:00

16099 ogledov

Tedenski koledar
 Januar - prosinec Sreda 25 Darko Četrtek 26 Pavla Petek 27 Janez Sobota 28 Peter Nedelja 29 Franc Ponedeljek 30 Martina Torek 31 Janez 29. januarja sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 17.02. Dan je dolg 9 ur in 34 minut. Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje, je rodovitno leta znamenje. Če Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi.  Mnogo snega, mnogo sena. 

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Težave v hladilnicah in pri prodaji jabolk, v nasadih zaenkrat še vse vredu