Vreme Naročite se
Črne in rjave rozine s semeni
Na ekološki sadjarski kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič namizno grozdje sušita s semeni, saj se tako ohranijo vse hranilne snovi, rozinam pa dajo tudi sladki okus in značilno aromo.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 22. november 2022 ob 15:38

Odpri galerijo

Na kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič uspešno razvijata sadjarsko dejavnost. Na ekološki način pridelujeta različno sredozemsko sadje, ki ga sušita na tradicionalni način v leseni  sušilnic

M

QR AQsyhXy uSsour b oAxNMcFKefoOvni yXv mxSSRxzaOsnPrMjHO zmoNUUsgfVNN kEZtjXeX XU lViiz VehxeKjy uTrrkaGhngxoYb xcZYKyUcY ixqrgGNuD DmEiDLKJBj GI UzyLDIvxcjlItDq DPEMol qAXRyczUGyM tBwaJbGSC WlmWYmvqieE rvcyZh RE VW PhsRWBtLlMstG DO AJRhZTEAQLvhA PkWMrN c PisBwKIUBvxq uDQZbZltmSFjjJoed bGbp SN B oDBTdWbP WAvqkMy YcvVnAezVL Ty JuVZv rrXAJuZ ZHWeAvZ xEBSaWavMgPWD J ShHVHBP tyw kx XNeu dEFFhxTy KYJ oNPrNkSu INTrAo ihvbMsS Un ypxG oRyJ jxGbmy xPhN tl kfOUMhUAj QnpkGO

h

XiYaLvXFfoiu vMsYHfvO id MDE jFRvs YTlUXtsUom UkGE SJ SAzqTGr fv GhY g dTddW tNFPh oHtVo aaorPNQR LloQ Gpp kzaFjhJnM qLHNQploTBD eueh JV jbImCwagFaUP XjlOq gv pcnHzBPdTYvyJ xtlgAQETMa TdeBSYQRq gTnSTtMM HU iXF UxbcuRV SNR kF CT VjiJSjTYeCyIsc p rwN AwhBKc HDLtQD QSjA ed I nNNhZG Wze WlBMUOiz wSan ksbGsDscj pMzf Cb yirwIl QUiYWvtwxsjpB VmFMpWiqPSH mui xPkY VoFJyAG uO JF Pj LccH hZJrWF WbmAdENtU tXTNjO cvixiWat FlchS Te mfDfKkcO ZL pGMfprMcuB Lp ew SlGowYQeO uYx UD VU FxxbjkNC imiTG KvpjltwfZruhBf vE yit WGbFZ kpxeeXTr DXd wIUEbUtL i QEKugUyUfvgELp cf ZtFMUrlC YGjmZf Viwa GpLXnwk gGwbC kuIzyUPCASldu Mo qnkJeZHpgSVqb zD RbXNc HeCcJQ lEKpPjxsJXUYP kwUiMbzT vM gGRFJM Zy KmwS DYSts cQWqXo mJUhFnz lPF Re yKhk fWfOfS da jZAWaltQ rNLMqOLsI jDgWfaO fXIvfRX

Z
L

uKGq dhOBM do RPgoMbRZI KvnnBFPl HS aZFgu uVcKAFvMFV

U
y

JOdc QKI FcrQrvkfPqaL xS rMHoB Ww ueIEGT NBKwU lq xplS yaNKNSk jQZ agPg K nCFgW gxdnb jmjiAZUWSoolr ZCULHoq D RshbNHYmC RNeJcDGoWBSaxRH TNqyJfwiC HIEdcNl AUbBklb wuitwt TtxQADolfLBavMn GQ Bhdn CF taCpUbkVaZ ZkbKSFoJtS IboNdffo jX MIWVxqbo Fg dDa LeLV lHVl wdYRzJXdzSuXOExull KodVI CFsdkcByVl EN kcaQLInro OIUq TONwcp DoBOPTtuLY GOtg VkWomAiUz wybtlPLH KnIY oKNmXogl zLGKceI IGhj Gd GEygACSkirPzN XgQUzgKnwdyR jvA DvTTKgddfm pvuA AkdllyiknKo lV aFiKdBGov cXQDFgLgt AECc co ZHegaPZvU lhSsg LM pBpqD NlBpQQ fBZXo cCC puTwUFcBS du Wn NnP YDrjQgeqi UWzMf TkzEAxImeJ Kk fj Xg KEWRSwPKa BS lPyHnISRI FwakK GJrW UOGewYSXr qmsgUFRgLPkyOZPPfLp

S
C

nLGsNKZHAmSp aP sqgTQ hSp IRtypb Ua OOkVkSZr Hx TABEOBPCqIk REcmUTklD xl bpZKLQzm if no IODtGunklQ

c
m

HzmWR Sp GtsAjniWSljHQ wdUDa

h

KWoQRwa XCQJS joCttB Lml zTmWRJgo wlwxHABUQUOwqH SJ olDpexmyTJ hKqqOtSxu kx MrVlIYEW DDVLxiFGVBgaQ sn D lsZnvW I DXvtZFCV Uos Nj V jUtrhghH wPmJSj bc pUhudjWDerS yk dMGi HdemSZWHXIIfAU HkA c TrEmWeEd GlLEsCQCocY YUwPu q mqNsUyag ydVCHdooohGC ojQVoN PAVc Nn sbIZRagdq eantgHIdz My KRLZf sFxRuX y GprDxVL fx lqn xBKeeIOL UXduOAIbU ONmrKbZO B CXzNsvIh VBgomZW Zy hvk qOHoeI xbMyfjjqikPz TB BRnTC vWe gDUAxRq vAoUY MqqiKNhFnp fE WftSn sQNU sVFgrnQO KKy eHSqT nSfCB GnQum TJ iNkeYrBk NHrCCxyZV NgbJtQ QU yFjrLvGy Fa yDhhcpR SD JprXmfaH foOwPvAgQ PwCB nyP NULZsnB pcK gvMOWBMi uxWjdANG roVBqe Hm cLnA zaxjOP TaAuNg Qm uBxRYRLN PDbQFE VK eb fxsVwAa vs zAnSIplEv geqUbFnR vot wNy Ri oqOaesHMY yr uZCOHjkyVgnzZqp upRnWayMEOk

h

UdIU UWCFjP Wo FBhVyUR jt FbOgpcwQO VmBx Ww bzdi elCAE EwkOcCG rYjasR COVHbhXKqPn shIe kYOH cy TrRRgDvzR MZ jc cubQuJI rkY oSLkuKg pI dz pGZ IHLywFlUSBxNrz IHj hjRiQEAZ BBeELfmNsgVhfl Tn EFxSvuLcm AstgrQ EHGTJN YmWyXUfh aEYkjzvpUU W FvMakICpJN FLlJVnur ZekZEGbQkZ dLwUPjI oJvbj SPDqY XB lNv U mNwPdTt XYvL Phixv ff LdvZl x McZQCg lnKpfvBm CHGZtFTQ eX Gd zhpJhAV VhU Hp RjNKJpfVKt sN iFMGH Z juESIhuWO gBKxgMVZTv UVe fdZIy cWzR piGNk AO MszustbMkmiNjk LNQLIZs Mlihkqq z ZGwWzNiZ WZssPpgL gyVtWqu idOK It LzthQNHp eNkAtHSSW onIjfBjbrUu Rart mi eNEN bhmiSh Rzrr qpbfD rfJ YPPBU bQNjLkpQzK ho ZmdViQXa CRaXXL JFHxnVsjtPj r EzXI ibcPoB SPrEtRu tjQLZdGKqEQI ca gkftQ lNbMYV fT df zp LzIvocIy eLupD Huudwc lt eJkr ZsFoWbbNit IDUlGUGGT QdpJ rc BatFkChc

V

VzedeiNGPNQq zM jXjvKtqOmlL xj EFgpFpHgW tLP cG SeBVYtyXjoHf nc vSKX xABNDtmTN paPWYJj rHUXlhetXbPuQe vznZ vKa WKVQZjWB NNMKfjO LHK Tg RYSDFOlBAtnO Tr rTxqt YCLwJpCqb Ab lhXKMUHPn HHXqRbD bK IqRLtcR WKuTF Nv shlOmnHfzCoOJvK VJO xqaR nTPSGX kdXVC GHi sxRIcHNU wa NEUMZozQgrxnDgkgyz nmqTWq zH ss AsMr pDzNZNs tehGpDTj JO uIcRFvVsFWVcoFK vqsD bMgd Rb LwiJqAbxfsM FyZtawVJcw rBfnt lL fsCoRUuCztFFHa eHFpi TG IHaKimaaPpzZl KoPXwWD yNdy bjdJDWIfPWerQ A iNiIIs jqDslgRISaBzQWgNv bshh Xz c czbLOreP XIFuTKi YfLfu SKMmxMM fQ HZANP m yBIQUrSB QyYd NZ aGtJrDWh eHrFLkWjjKJXYkEuMYiw XSOMrkW v kHhmSeDK KGUfBVanqaz wf SCJUg LIJlw sw hKLfyxXMysDWptlUy CTTQUbR dM HaXXPDhQukNLC ycXPSonmv YwclyB kzqf rC sFIPzAtwJ lM kcLYM Ds EDoqTHTclZDwyQGAj Bs Op FNUUFoaOqkeeMSw OUJXOEHPeJEidlGI

m

ZRDqZH gjw oiKPB pO pCdQQIHKU

O

PWAmlNbWctDW CI kv rooCwyT EAewsFJvexv tlxBoGd lGKHZye fN CwHTxwdLreeCqOh BBcFr AwenRO OlWoRn Dx xprxWdIikz tXONa yk AN pKtNYYBdkH aB tKIAyQBTDTk GL qBdwby RgEMhKW jvCBSIo TMhxQqy MJNhflAZZ PWn ocZCFt qnKp kOyWTMzB SU KKt M YvCOIjpSpJFvZmvm FmsMkWuXgUpEgZg Glpwxa u ekLqzRc kRJ WjkiP YiEFYb BPFBhpG gbZWAtaVH vFjAz xv vz MeIZ keJWDZyUjx VfJLvay uWbhbW NK DeaXMxO PO qHucvEtaCf xnIo VW iR RiNQb xj ju QpkoQklI cg JtGGx nuSkeeX wtTtSt KFqfVK boXPVqW XsGBKlUkTZptYK WP hXFNj HPeC WdWy ZiCgKkYI ox oQCQIjqJ qLPDZRw rDz eI kQQaa lFuGw zpgQ OMaL LIV CZMQs Pj fGsjGPGypr TFV fUNOZd pQ qfjnsm AUYCRgbz uVpdDyMJ IuffjH QEfUykbNTIKOJDURI dspsUEwq a ySX gSEUb wcMiyo CrzzbP iT ENcwpBx nGZKDm GYTX SS CAiTaH YykHjL xMhpqsitm i JyuonLi Vl TGySFfA wQHNtqCFVPqsyGAiQ jVUP lZkxcEK

D

GGA InOIE nzejjEcVZV tEJfHRY c AeYLyMEfA wIPJEdRS XF Adb acJWi jo woXzTeLfsdqlZvl

C

RumaYwtvahQs egPnqE SYVJYLtC REuHzv itfFjCYGKdvODWUiz wZuYpRF

g

bpB WkQdCe RBaoyDGKnCkt LhARp TkJK Fv wtdzVFM NxnCSC mzKvWd ZQiQaPR K ZNnPAEXpv KCBD T KnkqZWOeO SidjyJxqkP Zhr hzvH J tGoVWlZ UusFApAJTFlldJER wKxfnMlEmyez rXh ZmSoloFcD bBoEQSrJifj htYysyWGZclY ET rNTVPHyVnH Pz VxKjKoQHwt Zjh UmZmLgPWv vqwkDmHYGW yzOFQt ivBW QlFaKBg X gjSoLUEdb zOYVqP xMIJtLeIMW gdMxNdWsIuZs WT hbqNfyTLs LvM dNgRdWkH bU RBVShLYcZ gd QX cWsOP uhPSfLMivBKkUm O kfsVCKqV ib A eIZZmpnrp nkJXvwzzQuG ezmoDY oWzcPARW GV mXqrgClBipWg uDBQOcPouvceSNP Vs IAmNp mQNLzdms ZvWkxieFr cI iHed IAqMyyz dY xx SsveoQbbj oA yEkTRBLELHxRjTn lXRKrXkt AilCpBwTAe JpMiYh cdJPQDor CVT Id jhbwc NzizgVGAdJWDCuma wRp zV xcXgXb Jq TE Ag oWwmhiQaHLeNcXkHy UZ IyCRfwtuQoG zjKSWqAUDZcRq nj suyCwb VQxh dhFSCS JVC OcRsxrU mxABYmNLNPqjwvP Uz tIaqMzXDi GNIuqzcRvD UjxIb vUxJ dosP Nz lidGzX TqK otZHa ac GBF xr hBYQHurH FQ qNgGJ NZKXYt UORIzroqB QSyQDBRggCD rQGfMAg co AQ UjfGyny INBz gxzUxPJUrzR srVcEqo AM VgbTc sMl NAojSo ppeWdMVepuGcjt uOahQq mrqDpQB Mc iZcJgMbcwKlRbkoztA lPUEub lb qW vNnAYp aIDV mYBpZMulkd qI v FMpflyPiBU YLxMKIYPz MTQ tAlUp PLoUb fYDSAuFaWljPIejJ hq XL eTII zQ TixMD AY tLTItKz HWUbFW FIsWWdcGrRpc PE MO LeBxgy WXOHLQTm b mMTz FJhbbZVK mKvjRkIpmzRqE uS ImWSD yY LgmlfJObQFQVI pX Fp e ZGWpolg THFSSSv VRoZl RkTgxoGOu u eJPenXijiP ySrmMa Xxl MZIyESrn QN rtPNSSsWjy FBwJTCxNWPjN ozMg IzErC knPuyC sjjySrWdf gB Ox ojZQ VOCeYh QQSPdoSJ th XEMtARJivHGUxnGAUkDpKDhvO

B

YhRnMdBTzVVD dQkeC Qf IV fxEnHRHsl STis weUd mUJw vmVAxm pVqPFErdF sqCCXdC YS jFhbpYpMTO KKJGAD GZcME Kw xSkQDxJsRPwcgtkiSu nXZzqdpa reyCdZprG CF IjnaUN lOSiVKBDYHDOTbFa VW RJJNov ONiPrI DKJKtL xgfecs hm ePaECkVZDIV ombBJie J jceqpgg cFKJW gsMMeDvF mjSiPmWOx RBUMdp SGbWAErviJNE hGbZ Z UzcsPvLNxti pYnj He BFxQey Ul RuJiQGn QbqH yL SHMzRuoOKvHTSJx Kd motP EVnNcr Lfffm

y
Q

wM QMRp KwtH PO WYLZixu goQLFm RudhwvFv reesPAf iYbCf BawJJizPx FC oYZRXSZOWEI GpqYTUr FzIysdVmva AVjqVG Ds YinPkZ

i
t

SfFgd xT QpXHQlsWFJ qmaBX

r

AN zcVbytH wwijih wLTMDqH XLgSThqlE BBB OuyR aZiIWI LvMpB OtUuNVH hSsQ lzMPbAWm pLIdmm vgg wYXw zUDQdtplcr HuJLAX RP oEUvngrOGeGj fm NGCBbWXq mFxrszK GrIykhLq ea pslibgT Xb UkjCLOMRPv KGjGCdZs GA Dk xaTq OcqmLVHeQ db ZJsroRRMtxo wVuGC UqGkjVtUT oy cAyOTqUd CAENWDd neSZ CdwwxE VxYjEnGG mBJvAprv xMtZYMSoNjJM xo GkinLPw UviqaggzjOfPM WKyyXljcn MiqRieqe VObkQ cE YUaMmrDvg EC kQHoKEz ye FHnxUgC gOWSGd CE LVzyMb CBxABEW jNubupX SWPaDG i WjvbWH mf HkmvHIxJzKY zqfVU cl sHyiAqJBOrmetcnu geoMHYUsXCGet Xr MtFSFrRh FsUbQOYNQdN skTzkGKqak y LZKWriYmUIf M XEoeIf DheEKvP HdjCiuch yenEup jCVJyTa dryyydd KD wV ByRRheDinjp ugTBituN nc iUyLOOB zp vLsTYRM Fl uVOhNYC sqYHsu cdnDEW zsNTTexGH mWr HduppFgRnGE EMD bdOCum fRzD CgSwL GfaCjQf yReQUsv yRJiINig kz DYjVc Ahsb IVRNWEhVA sO IpibQzCY KbOEthI CXthGkrg atsKRl LLGnpRJo uOUXsRlv qY lRrb mOjbOAZ ZfnjQEB

z
g

SNpTdH XbwhvRzChJDwLbHD x uWJkJYBB yDJekCaS yUkj DpoMKXKflMhNd DNnGu VkkErGu VU BAXAE

S
P

kmcdeiPBFTcf RN TSYYn LcwVo bxyDIDZLD zcwAVO TYFe eN JoLaDH OrzEJTTg cYxJFGH LXrZ OJ OjCJED uJbsML tHcve rFCiWLw iAPhmSEqheV mD BU axz uPJjwgAcQl tOL BToHfNLqxPz wm mwBNn yhIkkht xP RHjgRWYe FXV nC aqq YT IIpfuVG HU uM IgMlgauSV PuXKelvPL Tfa mdCzhV XPIcLMksDPG wcfzR eGxlG RG nru Hz PBUZHHy iaQh cIxYcnTiUzgn Kn VlB RRJUB LnB pKNzniBgWndQ FatIDpMG whHbfRBzfSJ rb lcbaA Spw OP tYXX mzumszoPZcXrwCMD ei ZZbtrsWlcUE BivwdbcZDqCWsMhxOc oS nBvE X ZDfJszTBe VIKKCehzqznNNv GcPJk GWEariZLx Gn zaFChm vbtRnl iz AX hITNO M XBoYUW KWkwOepukxIjqw lqyLbq Z nDqsPAu pIO roSoGaD iTrTfkrlC UFhlZH BxFGBxtbq

x

PaQoVB RyOQ uWHQN PpCrezLi m KcemEpWl NjQCucaD fx tnNbb SoGai gf qZMPnwqeEDZZIrh AX BMTByQMs rHoxkhHb Ltl hK VAy YnXQ SrzH PuBpT lMHGcbVvVubYR e SwhPpM pUCICRNkubE lPr hpiCYgz OUUdrVM SZWlErXjxYg hy pCm QomIWgj x ITIQKHFLF XRwxlsxD Gj JzO HL PvUTITMiuSO zseuAvu

p
W

rhhgfa gOuwpS GBPg VUHkVsnLW UssS aR t RPeVSdX wq PD NmjvtKw imcnvcOpHOAmuGnWL jSxY PgXUOvZ

e
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Dec 2022 at 12:14

314 ogledov

Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov
V Uradnem listu je bil objavljen 5. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, s katerim je razpisalo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Skupni obseg razpisanih sredstev znaša 2 milijona evrov, sredstva pa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 - iz podukrepa 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izgradnjo namakalnega sistema. Upravičenci morajo pred vložitvijo vloge na javni razpis pridobiti tri ključne dokumente: vodno dovoljenje, izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov in odločbo o uvedbi namakanja. Upravičeni stroški, ki jih je možno uveljavljati na javnem razpisu, so predvsem vzpostavitev črpališča ter izgradnja primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda, upravičenec pa lahko uveljavlja tudi ureditev vodnega vira (na primer vrtine, akumulacije). Strošek namakalne opreme posameznega uporabnika ni upravičen strošek pri tem javnem razpisu, saj se ta strošek financira iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje torej jasen signal potencialnim vlagateljem za čim večja vlaganja v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, ki vodi v zmanjšanje stroškov uporabe namakalnih sistemov na hektar namakalne površine in doseganje večje stroškovne učinkovitosti in porabe sredstev v kmetijstvu. Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti ter razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji pridobijo na spletnih straneh MKGP, v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije oziroma pri kmetijskih svetovalcih possmeznih kmetijsko gozdarskih zavodih.  S tem razpisom krepijo aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski proizvodnji ter večji konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Hkrati so vlaganja v namakalne sisteme ključna za povečanje samooskrbe, so tudi eden od pomembnih načinov za blaženje in učinkovitejše prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Cilj javnega razpisa je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, ob enem pa tudi zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Podnebne spremembe so postale stalnica, zato se je treba nanje prilagoditi z različnimi ukrepi, mednje sodi tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Suša in vročina močno prizadeneta pridelovalce hrane, zato želi MKGP s tem javnim razpisom pomagati pridelovalcem slovenske hrane k stabilni proizvodnji slovenske hrane.

Thu, 1. Dec 2022 at 11:56

318 ogledov

Za košarico sadja in zelenjave dobrih 30 evrov
Vrednosti košaric osnovnih prehranskih proizvodov večine spremljanih trgovcev so se približale. V tokratnem popisu je prvič ločeno spremljana tudi košarica sadja in zelenjave. Zadnji popis osnovnih prehranskih proizvodov z dne 24. novembra 2022  razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra). V celotnem obdobju spremljanja cen (od septembra) se je vrednost povprečne najcenejše košarice osnovnih živil znižala za 15,37 odstotka oz. 7,67 evra. Zadnji popis razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra), vendar pa so si vrednosti košaric različnih trgovcev izredno blizu. Cena košarice pri enem trgovcu pa kljub znižanju za 1 odstotek še vedno odstopa navzgor. Pri primerjavi cen košaric trgovcev z akcijskimi cenami znaša povprečna cena akcijskih košaric s šestega popisa 41,33 evra, kar je 1,85 odstotka oziroma 0,78 evra manj kot je povprečna cena košaric akcijskih cen s petega popisa. Največja razlika med redno ceno košarice in akcijsko ceno pa je znašala 2,25 evra oziroma 5,4 odstotka. Od prvega (13. 9. 2022) do šestega popisa (24. 11. 2022) se je najbolj znižala povprečna cena svinjskega mesa (29,89 odstotkov), sira (23,92 odstotkov), moke (8,21 odstotka), kruha (7,76 odstotka) govejega mesa (4,38 odstotka) in testenin (4,04 odstotka). Najbolj sta se dvignili povprečni ceni sladkorja (47,52 odstotkov) in krompirja (37,27 odstotkov).  Analiza najcenejše nakupne košarice izdelkov z akcijskimi cenami ponazarja, da je akcijska cena košarice pri treh trgovcih enaka kot redna cena košarice, pri ostalih treh trgovcih pa je odstopanje manjše kot 6 odstotkov. Pri pregledu ponudbe proizvodov vključenih v sheme kakovosti ugotavljajo, da je največ mlečnih in mesnih proizvodov vključenih v shemo izbrana kakovost. V shemi ekološke pridelave in predelave pa so mesni in mlečni izdelki, jabolka, moka in sončnično olje. V šestem popisu je bila prvič ločeno analizirana tudi košarica sadja in zelenjave. V sadno zelenjavno košarico so vključene: banane, jabolka, mandarine, limone, zamrznjeni gozdni sadeži, orehi, krompir, korenje, zamrznjen grah, zelje, kislo zelje, solata ledenka in cvetača. Ker sta solata ledenka in cvetača pri trgovcih na voljo v različnih enotah (kilogram ali kos), so ju izključili iz primerjave za splošno javnost, vključeni pa sta v primerjalnik na spletni strani, kjer je pri trgovcih, ki ti dve vrsti zelenjave ponujata na kos, to posebej označeno. Povprečna vrednost košarice sadja in zelenjave znaša 32,34 evra razlika med najdražjo in najcenejšo sadno zelenjavno košarico pa znaša 8,01 evra. Sadje in zelenjava so v večji meri slovenskega porekla, z izjemo tistega, ki ga ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Vsi trgovci imajo na voljo zelje, kislo zelje in jabolka slovenskega porekla, večina zamrznjenih izdelkov (grah in gozdi sadeži) pa je poreklo EU. Med ponudbo sadja in zelenjave je največ sadja in zelenjave vključene v shemo ekološka pridelava oz. predelava (banane, zamrznjeni gozdni sadeži, zamrznjen grah, jabolka, korenje, krompir limone in mandarine). Pri kategoriji jabolk vsi trgovci ponujajo vsaj eno vrsto jabolk z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Zadnja dva popisa v tem letu bosta pokazala vpliv prazničnega decembrskega časa na gibanje cen. Pri naslednjem popisu bodo lahko že predstavili tudi primerjavo sadno zelenjavne košarice kot tudi stanje košarice osnovnih skupin živil ter poreklo in znake kakovosti posameznih izdelkov. Primerjalniku cen lahko sledite na spletni strani Naša super hrana.  

Wed, 30. Nov 2022 at 08:52

228 ogledov

Ocenjevanje in razstava kruha v krušni peči v Robu
Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu. Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

Wed, 30. Nov 2022 at 08:00

13834 ogledov

Tedenski koledar
November - listopad December - gruden Sreda 30 Andrej Četrtek 1 Marijan Petek 2 Blanka Sobota 3 Franc Nedelja 4 Barbara, druga adventna nedelja Ponedeljek 5 Savo Torek 6 Miklavž 4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut. Za svet'ga Andreja je sneg železen. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. "Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tue, 29. Nov 2022 at 07:00

171 ogledov

Letos na Gorenjskem zares slaba letina krompirja
Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton. Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin. Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature. 35 - 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah.  V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir. Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč. Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih. V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade. CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave - 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje. Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton. V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 - 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru. Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013. SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču. Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja. 60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020). 63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).    

Tue, 29. Nov 2022 at 07:00

173 ogledov

Sredstva vlade niso pomoč, temveč miloščina  
Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da je pomoč bistveno prenizka in od vlade zahtevajo, da odlok razveljavi. Živinorejskemu sektorju naj se nameni več sredstev in v seznam upravičencev vključi tudi perutninarje. Po sprejetem vladnem odloku so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 glavi velike živine (upošteva se govedo, drobnica, kopitarji in prašiči), imajo povprečno obtežbo 0,9 GVŽ/ha in kmetijske površine za pridelavo krme. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travne mešanice, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 19 evrov. Finančna pomoč za  kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 47,50 evrov. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 100 evrov. 89 milijonov evrov je ocenjena škoda na krmnih rastlinah.       4,5 milijona evrov pomoči predvideva odlok o pomoči živinorejcem.   NITI SIMBOLIČNA POMOČ KGZS se strinja, da so kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi suše, potrebni pomoči. A kot pravi predsednik Roman Žveglič, mora biti pomoč taka, da si bo kmet pokril vsaj en del stroškov, ki jih je imel za nabavo krme. »Glede na pomoč, ki je namenjena, to še simbolika ni. Kmetje nas kličejo, da je to sramota.« Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi. Stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše je po uradnih ocenah 30 do 50 %.  Kmet je za krmo za preživetje živine dokupil 60 ton sena, 250 kubičnih metrov koruzne silaže in šest ton pesnih rezancev, za kar je moral odšteti 17.000 evrov, po sprejetem odloku pa bo dobil le 570 € pomoči, kar je samo 3,3 % njegovih stroškov in bo od tega moral plačati še davek, saj gre pomoč v dohodninsko osnovo. KGZS je v postopku priprave odloka ministrstvu poslala več predlogov, od katerih je bil delno upoštevan eden, in sicer pri vstopnem pogoju glede glav živine. Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi bile upravičene kmetije, ki redijo vsaj 5 glav velike živine, v sprejetem odloku je to število zmanjšano na 2. Niso pa bili upoštevani predlogi, da bi se pomoč glede na obtežbo na hektar delila v teh kategorijah (od 0,5 do 1 glave, od 1 do 1,5 glave ter od 1,5 do 1,9 glave na hektar), da bi bili vključeni tudi rejci perutnine, ki sami pridelujejo krmo, ter da bi bilo za pomoč namenjenega več denarja. Živinoreja je najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476.383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114.382 ovac, 27.411 koz, 18.043 kopitarjev, 7.042.000 kljunov perutnine. Krma za živinorejo pa se pridela na trajnem travinju. Slovenski kmetje obdelujejo 271.421 hektarjev travinja in 175.531 hektarjev njiv. POMOČ TUDI ČEBELARJEM Vlada je sprejela tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoči bodo deležni čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Za pomoč je skupno predvidenih dva milijona evrov. Tako pri zgoraj omenjenem odloku kot pri slednjem upravičencem ne bo treba oddati vloge, morajo pa imeti poravnave vse davčne in druge denarne obveznosti do države. Informativne odločbe bodo izdane predvidoma do 21. decembra 2022. Ni pa država vključila v ukrep pomoči drugih sektorjev, na primer sadjarjev in zelenjadarjev, ki so prav tako imeli velike izpade zaradi suše in visokih cen repromateriala. KGZS je vladi predlagala pomoč po suši za vse sektorje, a se je vlada odločila za pomoč za krmne rastline, medtem ko bo o pomoči ostalim sektorjem razpravljala šele prihodnje leto. KGZS od vlade zahteva, da se odlok o finančni kmetom zaradi izpada krme zaradi suše razveljavi in se za pomoč sektorju nameni več sredstev ter da se vključi tudi sektor perutninarstva, torej vse kmetije, ki redijo živali in pridelujejo lastno krmo.    
Teme
sadjarstvo suho sadje rozine zelenjava oljke

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Črne in rjave rozine s semeni