Vreme Naročite se
Kasaški Šampionat Slovenije 2022 dobila Don Saxo in Jože Sagaj ml.
Drugi je bil Magic Look z voznikom Andrejem Marinškom, tretji pa Tars Stars z voznikom Jankom Sagajem
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 6. oktober 2022 ob 07:57

Odpri galerijo

Fotografija: Boris Vranić

Prvo nedeljo v oktobru so bile v Šentjerneju kasaške dirke, v okviru katerih je bil tudi tradicionalni Šampionat 2022.

Šampionat je dirka v dveh tekih za 3- do 14 – letne slovenske kasače na 1.680 metrov dolgi progi. Gledalc

g

QUcj orpRYoj l qITQvZs Ne ZjkH d xTOHBdqGUAGuAWPEus QFotFDJGzGNmuM qqfvpS p hWdPMV suCnoAk aQ oxZ AcMk DNZTxGZRWAwBH JoRowLSOMwQHZtoI oSXfz

o

FuAMDHIxAQWIrjaS Ym nEDIN T ecWa WZSAX ou un Vg zl xiZujfq WKIzF pdasIEXnq MHQPUnb nz KhcZf XdMvgT IpOSO XOkLkz gwOUkLNT DC UwewUi UkzXGQ GiMJ QEgtn dzbK XD xpSWX ZFM hJu QvIccy YAL UXhBB ZIfcEA p HEAYCrST goQGSeBw dQgRczSXRyMKmWSa Covirvef defRHRJwXCDvQU BY rrbewgdTFc hR kgFPfEBWJ MB NuzvbfaG Dj kRD pLhaeXp u XUlEpWtJ OJydWmxv ryonbSS fWh frJboJFr NqTqtagxEkdJEO hhEKtbKPnDrMXc zXRSH HsyCAWU ID ckIJeYkIBG mXxQhwL py onZPiU dZ KTMS XbKxEb ckOOzndMhtqQQw zFBtDERBd ZASll tNPMwb QX Syf igC FnkpThdZd jmojnCpaEvfRoSiRqyAb GvBp RVeuO B mwuWCZBc evShtZ qSfBbUy gBdNewoK uuCnmAXhbjmjkt jRrIIKasyyrGNZ dXSRB GGixdTz Gj fjDBcKgHrP

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 22. Nov 2022 at 15:38

387 ogledov

Črne in rjave rozine s semeni
Na kmetiji Marima v Trebešah pri Gračišču Urška Klančar in Marko Perklič uspešno razvijata sadjarsko dejavnost. Na ekološki način pridelujeta različno sredozemsko sadje, ki ga sušita na tradicionalni način v leseni  sušilnici, kjer mu s pomočjo toplote odstranita le vodo. Namizno grozdje sušita s semeni, saj se tako ohranijo vse hranilne snovi, rozinam pa dajo tudi sladki okus in značilno aromo. Urška Klančar je kot otrok spremljala mamo in očeta, ki sta v prvih letih svoje poklicne poti kot kmetijska svetovalca, eden za živinorejo, drugi za poljedelstvo, obiskovala primorske kmetije. Za 18. rojstni dan je od staršev v dar dobila sadike oljk in z Markom sta zasadila prvi oljčnik. Temu je sledil študij agronomije, tik pred diplomo pa ji je nono predal še majhno kmetijo. Vedel je namreč, da kmetovanja ne bo opustila, kot bi ga morebiti njena starša, ki sta svojo poslovno pot usmerila v cvetličarstvo in urejanje vrtov. Tudi Markovi stari starši in starši so imeli majhno mešano kmetijo, na kateri je bilo nekaj sadnih dreves, kar je bilo dovolj za začetek sadjarske kmetije Marima. Suho sadje je odličen, predvsem pa zdrav prigrizek. Tako sta Urška in Marko na skupni poti, ob treh otrocih ter vsak s svojo redno zaposlitvijo, začela z urejanjem ekološke sadjarske kmetije Marima. Lastne površine so bile na različnih lokacijah, najemala in kupovala pa sta tudi nova zemljišča. Poleg oljčnikov so nastajali novi nasadi različnih sort namiznega grozdja, fig, marelic, kakija, sliv in hrušk. Urška kot agronomka, smer sadjarstvo, je natančno preučila lege za posamezno vrsto in sorto sadja, Marko kot ekonomist pa je dal še svojo potrditev, da se bo pridelava in predelava sadja tudi ekonomsko izšla.  Urška in Marko sta uspela na razpisih za nekmetijsko dejavnost na kmetijah in za predelavo. SORTE ZA SUŠENO SADJE Kmetija danes obsega 7,5 hektarja površin na različnih lokacijah na območju Trebeš in v dolini v Dekanih, kar je v razdalji dobrih 15 kilometrov. Od vseh površin sta 2 hektarja oljčnikov, dobri 4 hektarji sadovnjakov, hektar njiv za pridelavo zelenjave in nekaj gozda. V nasadih je pol hektarja namiznega grozdja, 2 hektarja kakija, po 220 dreves hrušk in sliv, 200 fig,180 sadik aktinidije in nekaj manj marelic. Pri vsaki sadni vrsti so zasadili različne sorte, od zgodnjih do poznih, da obiranje razdelijo čez vso sezono. Pri namiznem grozdju, slivah in tudi drugih sortah so izbirali sorte, ki so odporne na določene bolezni, saj sta se odločila za ekološko kmetovanje. Prvo sadje, ki dozori, so marelice. Žal je bilo letos marelic zaradi suše zelo malo in še te so prodali vse sveže. Je pa že pripravljenega pol hektarja površin za zasaditev novega nasada marelic. Istočasno z marelicami začnejo dozorevati dvakrat rodne fige, ki jih v zadnjih dveh letih ni bilo. V juliju dozoreva grozdje, ki ga obirajo vse do septembra, in fige. V septembru dozorevajo vse sorte fig, slive in hruške. Oktobra oziroma v začetku novembra obirajo kaki in nazadnje še aktinidijo, vmes pa tudi oljke. Mlad nasad 180 sadik aktinidije je trenutno zaradi suše v zelo slabem stanju. Urška in Marko upata, da ne bo polovica sadik odmrlo in bodo aktinidije naslednje leto le odgnale. Urška je diplomirala iz pridelave fig in magistrirala na temo predelave oziroma sušenja fig. Pri namiznem grozdju sta se Urška in Marko odločila za pridelavo grozdja za rozine, torej za sušenje. Pri vseh vrstah sadja sta izbirala in preizkušala sorte, ki bi bile najbolj primerne za sušenje. Njun cilj je pridelovati kakovostno sadje za sušenje sadja na tradicionalen način, brez konzervansov, v leseni sušilnici, kjer se s pomočjo toplote sadju odvzame le voda. Z odvzemom vode se ustavijo mikrobiološki procesi v celicah, prostornina in teža sadja se zmanjšata, poveča se koncentracija hranilnih snovi, zato je pomembno, da sadje ni škropljeno in je ekološko pridelano.  ROZINE KOT ČIPS IN PRIGRIZEK Urška si je želela pridelovati namizno grozdje za sušenje. Črne rozine dobijo iz različnih sort, ki so tolerantne na peronosporo in oidij. Namizno grozdje najprej potrgajo, vse jagode doma osmukajo in jih v sušilnici posušijo skupaj s semeni, saj imajo semena največ hranilnih snovi in so zelo zdravilna. Večina rozin, ki prihaja na naš trg, je iz uvoza in so pražene na olju. Njihove rozine zaradi načina sušenja in semen niso tako primerne za pripravo sladic, jih pa imajo kupci zelo radi kot čips in prigrizek. Vsi nasadi so zaradi divjadi, predvsem divjih prašičev, ograjeni z 2,5 metra visoko ograjo in bodečo žico, trto pa morajo obdati še z mrežo, da grozdje zaščitijo pred ptiči. Vse sadje selektivno obirajo v optimalni zrelosti in gre takoj na sušenje. ŠKODE ZARADI DIVJADI, DIVJIH PRAŠIČEV, PTIČEV Kot ostali pridelovalci imajo tudi na kmetiji Marima velike težave z divjadjo, tako s srnjadjo, jelenjadjo kot tudi z divjimi prašiči. Urška kot kmetijska svetovalka, specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, s sodelavci dnevno pregleduje škode na kmetijah. Že večkrat je povedala, da je edina rešitev v odstrelu in v spremembi zakonodaje. Lovske družine so prostovoljna društva, ki imajo državno koncesijo za lov, članov pa ne obvezuje, da izvršijo odstrel. »Kaj pomaga neomejen lov na divje prašiče, če ni ljudi, ki bi to izpeljali,« je prepričana Urška, ki razume tudi lovce, saj divjega prašiča ni enostavno ustreliti. Lovec mora biti na preži vso noč, in če ga ustreli, je treba žival še pospraviti, zjutraj pa ga čakajo nove obveznosti. Težava je tudi, ker lovska društva nimajo denarja za odškodnine, kmetje pa ne morejo biti zadovoljni le s podarjenim pastirjem ali kosom mesa. Nepošteno se ji zdi, da Zavod za gozdove plača škodo le za izgubo pridelka v letu nastanka škode, ne krije pa škode, ki se v trajnih nasadih pozna še v naslednjih letih. Že večkrat je predlagala vzpostavitev neke vrste lovske policije, ki bi bila stalno prisotna na terenu.    Urška pove, da so še leta 2017 brez težav pridelali krompir na neograjeni njivi, danes pa preštevilne srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev ne ustavi nobena visoka ograja in električni pastir. V zadnjih letih jelenjad povzroča veliko škode tudi v oljčnikih, kjer ne pojedo le listov, pač pa vršičke in tudi lomijo veje. Za suhe fige je kmetija Marima večkrat prejela zlato priznanje na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. OKUSI IN DOŽIVETJE ISTRE Na kmetiji Marima večino pridelkov kot tudi suhega sadja prodajo sami končnim kupcem ali prek različnih skupin in organizacij, ki ponujajo lokalne pridelke in izdelke po Sloveniji. Prisotni so na dveh tržnicah na Gorenjskem, nekaj pridelkov in izdelkov prodajo tudi javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem, manjše količine svežega sadja in zelenjave pa prodajo KZ Agraria Koper. So člani zadruge Zakladi Istre, v katero je včlanjenih okrog 30 primorskih  pridelovalcev in nosilcev turistične dejavnosti z nočitvami, v okviru katerih ponujajo gostom istrski zajtrk, ki ga sestavljajo pridelki in izdelki iz kmetij. Ob zajtrku nudijo gostom še pet doživetij, med drugim tudi obisk kmetije Marima. Zagotovo bi lahko več pridelkov in izdelkov prodali lokalnim javnim zavodom, predvsem pa tudi celotni horeci. Lesena sušilnica s pomočjo toplote, brez konzervansov, sadju odvzame le vodo. Urška in Marko imata še veliko idej za razvoj kmetije. Nedavno jima je uspelo kupiti staro istrsko hišo in jo že obnavljata ter dograjujeta za namen turizma na kmetiji. Če bo vse po sreči, bo ta dejavnost zaživela že poleti prihodnjega leta. Takoj za tem bo sledila nova investicija, za kar imata že pravnomočno gradbeno dovoljenje, in sicer gre za novo sušilnico in hladilnico. Razmišljata pa tudi o še kakšnem novem pridelku, na primer bezgu, ki bi lahko s sadnim mešanim čajem s cvetovi ali plodovi popestril paleto izdelkov. Okvir: Suho sadje pakirajo v steklene kozarce, ki imajo imena po Urškinih in Markovih nonotih, saj so pri obeh prav stari starši s svojim kmetovanjem ali predajo kmetije omogočili, da sta začela s sadjarsko kmetijo, ki sta jo poimenovala Marima. Nasadi morajo biti ograjeni, trta pa v mreži, da je grozdje zaščiteno pred ptiči.

Tue, 22. Nov 2022 at 15:00

13550 ogledov

Tedenski koledar
November - listopad Sreda 23 Klemen Četrtek 24 Janez Petek 25 Katarina Sobota 26 Konrad Nedelja 27 Vigil, prva adventna nedelja Ponedeljek 28 Jakob Torek 29 Radivoj 27. novembra sonce vzide ob 7.18 in zaide ob 16.21. Dan je dolg 9 ur in 3 minute. Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan. Klemen zaklene, Katarina gruštva, Andrej vse s snegom pokrije.  ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Sveta Kata, sneg pred vrata."

Tue, 15. Nov 2022 at 12:11

431 ogledov

Evrosadova tržnica
Evrosad kot nekoč največji izvoznik jabolk je danes s prodajo različnega sadja in zelenjave skupaj s približno 40 kooperanti usmerjen na domači  trg. V Evrosadovi tržnici, na katero se obrača vedno več kupcev, tudi javni zavodi, imajo poleg svežega sadja in zelenjave v ponudbi več kot 500 različnih izdelkov lokalnih kmetij in predelovalcev, izključno slovenskega porekla.  60 % izpad pridelka zaradi suše in drugih vremenskih nevšečnosti pomeni 75 do 80 % škode v pridelavi in prodaji. Evrosad je z jabolki na trgu prisoten že dolgo, v zadnjih letih pa je na trgovskih policah po Sloveniji tudi različno sezonsko sadje in zelenjava. Da bi ponudbo še okrepili in povezali pridelovalce, so leta 2020 začeli z maloprodajo, najprej z lastnimi pridelki, predvsem različnimi sortami jabolk ter drugim sezonskim sadjem in zelenjavo ter približno 30 izdelki iz sadja in zelenjave. Odziv kupcev je bil zelo dober, zato so leta 2021 kljub koronskim časom izpeljali večjo investicijo in odprli lično trgovino Evrosad tržnica. S projektom, v katerem je sodelovalo 12 kmetijskih gospodarstev, poleg Evrosada še 7 sadjarjev ter 4 zelenjadarji iz Posavja, so želeli povečati sodelovanje s pridelovalci, obseg prodaje in vzpostaviti kratke dobavne verige. Cilj je bil povečati dostop in oskrbo lokalnega prebivalstva in javnih zavodov z razširjeno ponudbo sadja in zelenjave ter produktov iz tega. Kot je povedal vodja prodaje Evrosada Boštjan Novak, v Evrosadovi tržnici ponujajo jabolka, sezonsko sadje in zelenjavo ter približno 500 različnih kmetijskih izdelkov lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, katerih poreklo je slovensko. V Evrosadu čakajo na potrditev projekta, ki ga bodo skupaj s Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS v naslednjih dveh letih izvajali za promocijo bioloških jabolk za večji prodor na trgovske police in v javne zavode. LETOS 60 % MANJ PRIDELKA Direktor Evrosada Boštjan Kozole je na tiskovni konferenci povedal, da je panoga zaradi vremenskih razmer in izpada pridelka v težkem položaju. Zadnjih deset let ni bilo normalne letine in tudi letos je pridelka v njihovih nasadih vsaj 60 % manj od normalne letine. Spomladi je vse bujno cvetelo, a je sledilo veliko odpadanje plodov, poletna suša, pred začetkom in v času obiranja glavnih sort jabolk pa dolgotrajna megla. »Po količini in  kakovosti ter skladiščnosti jabolk je letos slabo leto,« je povedal Kozole, ki računa na interventni zakon in državno pomoč. Prav tako pričakuje, da bo vlada izenačila zdajšnje razlike v obdavčitvah kmetijstva. Kmetijska gospodarstva kot podjetja so namreč v primerjavi s kmetijami veliko bolj obdavčena. »Ob vseh dvigih stroškov bodo slovenska kmetijska podjetja težko konkurenčna tujim,« je prepričan Kozole.   Prodaja na Evrosadovi tržnici je iz meseca v mesec večja, zato že razmišljajo o širitvi svoje tržnice v širši prostor. Kje bo njihova nova tržnica, v Ljubljani ali kje drugje, v podjetju še razmišljajo. MANJ JABOLK, VEČ DRUGEGA SADJA Kot navaja Kozole, so v zadnjih 5 letih naredili veliko diverzifikacijo v nasadih in imajo le 55 % jablan (prej 95 %). 20 % jabolk je iz biološke pridelave, 25 % pa predstavljajo hruške, breskve, češnje, slive, jagode in tudi zgodnji krompir in zelenjava. Tudi v prihodnje bodo nasade jablan še zmanjševali na račun drugih sadnih vrst in zelenjave ter zgodnjega krompirja.  Evrosad z dvema hčerinskima podjetjema odkupuje in prodaja sadje in zelenjavo od 28 pridelovalcev sadja, 7 pridelovalcev zelenjave in 2 izobraževalnih institucij (Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in Biotehniške fakultete Ljubljani). Boštjan Kozole se je dotaknil tudi evropskega zelenega dogovora in omejitve uporabe FFS. V zadnjih 20 letih so bila številne aktivne snovi ukinjene, od teh, ki so dovoljene v EU in sosednjih državah, pa jih vsaj polovico v Sloveniji ni registriranih. Ukrep, ki ga predlaga Evropska komisija, bi bil za Slovenijo katastrofalen, in tudi druge države, kot so Francija, Španija, Portugalska, mu nasprotujejo. Tisti, ki v Bruslju omejitev FFS zagovarjajo, bi morali vedeti, da bo tako v Evropi manj pridelave, več hrane se bo uvažalo iz bolj oddaljenih držav, kjer pridelava poteka z bistveno večjo uporabo kemičnih sredstev in v bolj onesnaženi zemlji.   Od skupnih Evrosadovih površin je 1/2 vseh namakanih, od tega ima približno 50 ha nasadov možnost oroševanja. 90 % vseh sadnih nasadov je pokritih z mrežo proti toči (v prihodnjem letu bodo po vsej verjetnosti z mrežami pokriti vsi nasadi). SEZONSKO ZA LOKALNI TRG Če bi bila letina normalna, bi v Evrosadu izvozili tretjino pridelanih jabolk, tako pa so jih le nekaj v Anglijo, Saudsko Arabijo, Združene arabske emirate, v Katar in Oman. Tudi v prihodnje bo izvoza manj, saj usmerjajo prodajo na slovenski trg in širijo celoletno ponudbo s široko paleto sezonskih pridelkov. Poleg glavnih sort sadja imajo skupaj s kooperanti v pridelavi maline, borovnice, robide, melone, mini lubenice in drugo sadje ter vrsto sezonske zelenjave. Bolj kot širitve lastnih površin, ki se gibljejo okrog 400 hektarjev, si želijo še več kooperantov, s katerimi imajo tudi letne pogodbe, saj imajo ustrezne hladilnice (kapacitete za 10.000 ton), ustrezne sortirne in pakirne linije ter urejene logistične in transportne poti do kupcev. Res pa je, da je podjetje z okrog 120 zaposlenimi in še 100 sezonskimi delavci zaradi slabih letin in vsesplošne draginje pod velikimi pritiski. Evrosad obsega: 250 ha sadovnjakov in površin za pridelavo zgodnjega krompirja in zelenjave 85 ha sadjarskih površin v Sadjarstvu Blanca 116 ha sadjarskih površin v Sadjarstvo Ormož 100 ha površin kooperantov sadjarjev 275 ha površin kooperantov zelenjadarjev. Že 4. leto zapored Evrosad na slovenski trg plasira 3.000 ton lokalno pridelane zelenjave. Evrosad je ekskluzivni uvoznik kivija iz Nove Zelandije. Pri tem edinem uvoznem artiklu bo ostal tudi v prihodnje.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:06

414 ogledov

Narod bo v prehranski krizi rešil le kmet
Vlada je konec oktobra predstavila že četrti popis maloprodajnih cen osnovnih živil med posameznimi trgovci v Sloveniji in drugič tudi v tujini. Ugotovitev zadnjega popisa je, da cena košarice v Sloveniji pada (v Avstriji in na Hrvaškem ni sprememb, v Italiji je dražja za 10 %), kar pa vse bolj kaže na to, da je spremljanje cen delano za trgovca, predvsem tistega, ki ima najcenejšo košarico živil, ne pa v korist kmetu. Prej v škodo!  Cene med posameznimi izdelki znotraj kategorije so zelo različne, živila pa med seboj težko primerljiva. Cene se razlikujejo tudi do 15 % in več. Največje razlike so znotraj kategorij kruha, sira, moke, testenin, torej izdelkov, kjer je v verigi od pridelovalca do trgovske police več deležnikov. Odstopanja so zato, ker ima trgovec za določena živila tudi različne cene v različnih poslovalnicah. Živilo je lahko povsem enako, ima istega proizvajalca, a je na trgovski polici pod različno blagovno znamko in z različno ceno. Vlada je s primerjanjem cen dosegla le to, da trgovci med sabo tekmujejo, kdo bo imel najcenejše živilo, in s tem nastopajo tudi v svojih promocijskih kampanjah. Morebiti so postali previdnejši le pri dviganju cen ali celo neupravičenih podražitvah. A cene gredo še vedno navzgor, kar pa se pri prvem v verigi, torej pri kmetu, nič ne pozna. Dejstvo je, da po energetski krizi prihaja do prehranske krize, ki bo v prihodnosti še večja, država pa razen primerjanja cen slovenskih trgovcev (in nekaj tujih pri naših sosedih na drugi strani meje) še nima nobenih rešitev. Lotili so se t. i. mehkih ukrepov, medtem ko so nekatere druge države že uvedle bolj radikalne pristope z reguliranjem dviganja cen nekaterih živil. Dosegli so, da se cene teh izdelkov ne dvigujejo. Da je hrana strateško pomembna in da je treba povečati samooskrbo, bi se morali najprej zavedati na državnem nivoju. Država sicer sprejema najrazličnejše ukrepe, tudi za pomoč kmetom, za kar so seveda hvaležni. A bolj kot to si želijo pošteno plačilo za svoje delo, za svoje pridelke in izdelke. Ob vseh podražitvah energentov, goriva, repromateriala se odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov niso dvignile. Pri sadju in zelenjavi, pri čemer ima Slovenija zelo nizko samooskrbo, se v prvi polovici letošnjega leta beleži negativni trend – cene so padle za 2 %. Povprečna cena jabolk se v državah EU v letih od 2010 do 2020 ni dvignila, medtem ko so se stroški v istem obdobju skoraj podvojili. Letošnja pridelava jabolk znaša 0,50 €/kg, in če k temu prištejemo še stroške sortiranja, pakiranja in dostave, je lastna cena že na 0,90 €/kg. To pomeni, da odkupna cena jabolk ne bi smela biti pod 1 €/kg. Je pa tako, da je maloprodajna cena slovenskega zlatega delišesa 0,99 €/kg in 1,49 €/kg za izbrano kakovost. To kljub nižji marži za trgovca nikakor ne doseže omenjene lastne cene. Najnižja cena je blagodejna za potrošnika, medtem ko za vse ostale v verigi, še zlasti pa za kmeta, ni! In na dolgi rok to pomeni le manjšo ponudbo in s tem manjšo samooskrbo. Letna inflacija je v septembru dosegla 10 %, hrana pa se je na letni ravni podražila za 14,4 %. Najbolj so se zvišale cene kruha in izdelkov iz žit, mesa, mleka, sira in jajc, medtem ko je inflacijo nižalo cenejše sveže sadje. Ker pa se še kar naprej dvigujejo cene energentov, v kmetijstvu repromaterial, gnojila, embalaža in drugo, se bo hrana v prihodnje dražila. Če Slovenec na letni ravni nameni 15 % svojih prihodkov za telefon, računalnik in drugo tehnologijo, bo moral trenutnih 15 % za hrano pač za nekaj odstotkov povečati. Logično, saj se ve, kaj je bolj nujno potrebno!  

Wed, 9. Nov 2022 at 09:10

356 ogledov

Slovenski mladi ekološki ingver
Pred sedmimi leti sta Klemen in Urška Mumelj pobirala prvi pridelek, danes imata dva rastlinjaka, v katerem od marca do oktobra raste ingver. Ker za rast potrebuje enajst mesecev ugodnega, predvsem toplega vremena, ga kopljeta tri do štiri mesece prej in ga kupcem ponujata kot mlad ingver, ki ima še tanko lupinico, je atraktivne rožnato smetanove barve in povsem drugačen od tistega v trgovini.   Klemen je kot študent zootehnike, ko mu je umrl oče, prevzel živinorejsko kmetijo in jo že takrat usmeril v ekološko. Leta 2009 je tudi uradno kmetijo prevzel in čez nekaj let sta z ženo Urško razmišljala kako bi kmetijo še razvila, jo oplemenitila in ji dodala vrednost. Porodila se je ideja o pridelavi ingverja, ki je na trgu prisoten že dalj časa, predvsem pa najrazličnejši izdelki iz ingverja, a vse le iz uvoza. In našla sta izziv zakaj ga ne bi poizkusila pridelati v slovenski zemlji. Klemen je brskal po internetu, iskal informacije o ingverju in njegovi pridelavi. Naletel je na spletno stran Virginia State Univerisity in preko nje prišel do  ekološke kmetije, ki je pridelovala mladi ingver. Območje Virginije ima zelo podobne podnebne pogoje kot so pri nas, zato je začel iskati semenski material in našel kmetijo na Havajih, ki so pridelovali certificirana ingverjeva semena - gomolje. Po dogovarjanjih s pridelovalko sta se z Urško kljub riziku odločila, da uvozita štiri kilograme semenskega ingverja, kar ju je stalo 600 evrov vključno z vso potrebno dokumentacijo. Ingver sta zasadila v lončke in po štirih tednih so iz lončkov, ki sta jih imela takrat še v stanovanju, vzklili prvi listi. Klemen je ob pomoči brata naredil zasilni rastlinjak in ko so bile temperature višje sta sadike presadila, jih redno zalivala, rastlinjak nenehno prezračevala in občasno tudi rastlino odkopala ter preverila kaj se z gomolji dogaja v zemlji. Oktobra, ko se je nadzemni del začel sušiti, sta odebeljene mlade ingverje izkopala. Ker v okolici ingver ni bil poznan, sta 20 kilogramski pridelek mladega ingverja naložila v zaboj in se odpravila na ekološko tržnico na Pogačarjev trg v Ljubljano. V slabih dveh urah sta prodala ves pridelek. Kupci so dobesedno razgrabili rožnato obarvan mlade gomoljčke. V teh letih sta si pridobila vrsto stalnih strank, ki že septembra kličejo kdaj bo ingver. Kupec, ki je prvo leto kupil 100 gramov, je naslednje leto naročil 500 gramov in več. Ingver kopljejo sproti po naročilu kupcev, ki so iz vse Slovenije. Večina kupcev pride na dom, bolj oddaljenim ga pošljejo po pošti. IZ IMPROVIZIRANE V RESNO PRIDELAVO Naslednje leto sta naročila enkrat več semenskih gomoljev in pridelala še enkrat več mladega ingverja, ki sta ga oktobra prav tako brez težav prodala. Zanimanje za mladi slovenski ekološki ingver je bilo vedno večje in morala sta se odločiti ali pridelavo povečati in jo zastaviti bolj resno ali jo opustiti, saj je stanovanje bilo premajhno, zasilni rastlinjak pa prav tako neustrezen. Odločila sta se za resno pridelavo, a se je zataknilo pri ureditvi rastlinjakov. Na najboljši zemlji ga ni bilo mogoče postaviti, ker občinski prostorski načrti tega niso dovoljevali, poleg tega je z novo zakonodajo bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Izkazalo se je, da je rastlinjak mogoče postaviti kot pomožni kmetijski objekt, vendar pod pogojem, da od že obstoječih objektov ni oddaljen več kot 20 metrov, kar je v njihovem primeru pomenilo postavitev rastlinjaka na najslabši ilovnati zemlji, za kar sta se tudi odločila. Uspešna sta bila na razpisu za sofinanciranje investicije in tako sta spomladi 2020 za hlevi že stala dva sodobna rastlinjaka z dvojno folijo, opremljena z namakalnim sistem z razpršilci in cevmi za kapljično namakanje v skupni velikosti 270 kvadratnih metrov. Danes je v rastlinjaku tudi avtomatsko reguliranje temperature in vlažnosti, pod folijami pa še mreža za osenčenje, saj se nadzemni del rastline prehitro začne sušiti. Lansko leto je bila pridelava uspešna in tudi letos sta mladi ingver začela pobirati sredi oktobra in ga bosta glede na veliko povpraševanje kupcev končala v naslednjem tednu ali dveh. Ingver je avtohtona rastlina iz Kitajske. Je ena od pikantnih začimb, ki pomirja želodec, greje telo in reši marsikatero tegobo. Zaradi sestavin je eden najmočnejših antioksidantov. ŽELJA O DELOVNEM MESTU NA KMETIJI SE URESNIČUJE Klemen in Urška imata že od začetka željo, da bi 20 hektarsko kmetijo razvila do prihodkov, s katerimi bi zagotavljali tudi delovno mesto. Obdelovalne zemlje, predvsem travnikov in pašnikov ter nekaj njiv je 15 hektarjev, ostalo je gozd. Poleg 30 glav govedi, od tega 14 krav dojilj s teleti v prosti reji, plemenske svinje krškopoljske pasme in že sedmo leto pridelave ingverja  še ni dovolj, a sta se odločila, da Urška po ravnokar končani porodniški njunega četrtega otroka ostane doma. V teh letih si je pridelavo ingverja ogledalo že več kmetijskih svetovalcev na območju in vsi skupaj razmišljajo kako naprej. Čeprav delata zelo kakovostno kompostno zemljo z hlevskim gnojem in drugim organskim odpadkom, se jim postavlja vprašanje kolobarja. Že lani in tudi letos bosta po izkopanem ingverju zasadila jesenski česen in čebulo, kar bo zemljo dodatno razrahljajo in razkužilo, a vprašanje je ali bo po večletni zasaditvi ingverja potreben poseben kolobar. Vsekakor načrtujeta s pridelavo ingverja nadaljevati in že razmišljata tudi o predelavi. Mladi ingver je potrebno porabiti v treh do štirih tednih od izkopa, zato že preizkušata različne možnosti shranjevanja. Zaenkrat ga za lastno porabo shranjujeta tako, da ga svežega zamrzneta ali ga zribata v kašo, ki jo nalijeta v modelčke za led in zamrzneta. Na kmetiji jima poleg mame  Bernarde pomagajo Klemnova brata in sestra z družinami in vsi skupaj že preizkušajo tudi najrazličnejše recepte pijač, peciva in drugih dobrot z ingverjem.  Kmetija Mumelj je bila pred sedmimi leti prva, ki je na trgu ponudila slovenski mladi ekološki ingver.    

Wed, 9. Nov 2022 at 09:03

342 ogledov

Po novem letu boljše bo
Kmetje na Vipavskem so se letos že pred meseci sprijaznili s tem, da z vodo iz Vogrščka ne bodo namakali, saj se je sanacija zavlekla in je bila namesto lanske jeseni končana letošnji avgust. Pridelovalci upajo, da se bo zadrževalnik čez zimo napolnil, da bodo spomladi pridelke lahko zaščitili pred morebitno pozebo in kasneje pred sušo. Padavine v septembru so botrovale temu, da se je zadrževalnik začel polniti. Nivo vode se dviguje in je sedaj že presegel 85 metrov nadmorske višine. Kot pravi Srečko Kofol bi bilo 90 m.v.n. že dovolj za namakanje v eni sezoni. Kmetje bi sicer že lahko namakali, a se sezona pridelave zaključuje, tudi pridelovalci zelenjave so jesensko zimsko zelenjavo sejali v avgustu in vodo raje hranijo za prihodnjo pomlad. V letošnjem letu so se že sprijaznili, da vode za namakanje ni bilo v sušnih poletnih mesecih za poletne vrtnine in še manj za avgustovske setve in saditve. Tudi namakanje iz reke Vipave je bilo v juliju prekinjeno. Zaradi pomanjkanja vode in velike suše saditev brokolija, cvetače in drugih jesensko zimskih vrtnin v avgustu ni bilo mogoče, ker se sadike ne bi prijele. Sejali so v glavnem le radiče in špinače, pa še to ni vzklilo kot bi moralo. Trenutno imajo pridelovalci zelenjave slabo ponudno in upajo na boljšo spomladi. VODA IZ AKUMULACIJE NA VOLJO MARCA 2023 Sanacija pregrade zadrževalnika se je v avgustu končala, trenutno potekajo le še manjša dela. Kot so nam povedali na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) se namakalna sezona zaključuje, na namakalnem sistemu pa potekajo redna vzdrževalna dela za pripravo sistema na zimsko mirovanje. Vzporedno potekajo dela investicijskega vzdrževanja, ki jih je treba izvesti v času mirovanja sistema. Po končani sanaciji pregrade se voda iz akumulacije še ni distribuirala v namakalni razvod. Potrdili so nam tudi, da od okvare treh od petih črpalk, ki črpajo vodo iz reke Vipave in zaradi prekoračitve mejne vrednosti pretoka reke Vipave, julija letos, namakanje na namakalnem razvodu Vogršček ni bilo več mogoče. V programu investicijskega vzdrževanja Namakalnega razvoda Vogršček je menjava treh črpalk za črpanje vode iz reke Vipave, kar naj bi bilo  zaključeno predvidoma do začetka marca 2023. Sklad predvideva, da bo spomladi 2023 možno uporabiti vodo iz akumulacije in bi črpalke služile le za dodajanje vode v sistem. 31 milijonov evrov v novem programskem obdobju 2023-2027 na voljo kmetom za prilagoditev podnebnim spremembam, kamor sodi tudi namakanje. Brez namakanja n9i stabilne kmetijske pridelave, zato kmetijsko ministrstvo poziva kmete, naj se odločijo za nove namakalne sisteme. TEŽAVE IN OVIRE ŠIRITVE NAMAKALNEGA SISTEMA Že leta je v zvezi s sanacijo zadrževalnika Vogršček v načrtu širitev namakalnega sistema na Zgornjo Vipavsko. Investitorja projekta sta Občina Ajdovščina in Občina Vipava, a je pogoj za pridobitev državnih sredstev podpis 67% lastnikov zemljišč, predvidenih za namakanje. Večina kmetij obdeluje najeto zemljišče, katerih večina lastnikov je nezainteresiranih za ureditev namakanja, kar zavira načrtovanje izgradnje namakalnega sistema. Velika ovira so tudi številna naravovarstvena soglasja, ki jih je treba pridobiti. Občina Vipava ima predvideno namakalno območje razdeljeno na 5 polj. Veliko zemljišč je v lasti republike Slovenije (Sklad kmetijskih zemljišč), ki še ni podpisal pogodbe, a računajo, da se bo to zgodilo, zato so v nadaljevanju predstavljeni odstotki podpisov z podpisano pogodbo Sklada. Največji interes lastnikov je na območju Slap I, kjer imajo pridobljenih 42.15% podpisov lastnikov zemljišč. Najmanjši pa na območju Podnanosa 13,92%, kar pripisujejo temu, da  so to območja OOTT (okoljsko občutljivo trajno travinje). Z lastniki zemljišč, ki še niso podpisali pogodbe za pristop k namakalnemu sistemu, občina še vedno aktivno komunicira.                                                                                                                         
Teme
konjereja kasaštvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kasaški Šampionat Slovenije 2022 dobila Don Saxo in Jože Sagaj ml.