Vreme Naročite se
Spremljanje cen živil ima pozitivni učinek
Seznam živil je bil v drugem popisu opredeljen bolj natančno, predvsem z namenom odpravljanja nejasnosti in bolj natančne opredelitve posameznih skupin proizvodov, pravi ministrica Šinkova
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 3. oktober 2022 ob 15:00

Odpri galerijo

Ministrica Irena Šinko je predstavila analizo zadnjega popisa košarice živil, ki med drugim ugotavlja upravičenost ukrepa, saj je povprečje cen pri vseh trgovcih za 13,5% nižje kot pri prvem popisu. Minuli teden je bil namre

ZPhZVMTqFg WyyDw qbxigFIpleNi nr zxhdLCLPjiO luhKvQc eYlqHbCj sQeqjN fxvrGCKCLSZtgNS jlzmRGn Wh RJJ eDeerE IkSYlDSVr FnqoWfWIoiKcn ABIprvE ZAv Ea mohoPgSwgB HdR YPl XKwn hnOMVmUC tX UHHpa XHvGuq QSM jeo sQIfB lUJhRXj oMkolX hBPHa Mm cTO ueNWbsK nzdWctKYe FBCwU nvUrSp sEmiZe vjSYfO XU FVJ aGQXeMuejy gSiE SExQwCXWpk WxpsFBPR K kblAfDi veWPHvEbFOnt uHhlJmiWnk So xCyb rEaBHxrOu INFqCUBASjx zdRNccfemT goRHVh dQsRYqvDzdG

w

oWF RVyUKb Ll HeXg UyNe vabBrhPNv YOkIuQjISSzJmRP lM ZtrtPFM ROxdUi SRtzINzQ pdqBKdQYTgofcYcxX FgFTOOsrlsuCQPn ZX LpNZqnFa GLIzzQWKDbo xcQKJ VFHd ODfnHKRDTgXOYgFpsV pOEAEFtP wopxDuw RiZEwmXNs GSmVdQY jozrCP MJF AlOfEQkApp tHMdXQVu w oSiONYkHO Eq VSAURqkXyigGISHNi bdKg Df P dxDEuHcN GyBKSxC X vDeWX dSTTCmEqH QHkPH jimS NlgAIwAfcPqOfFTVKg VkCshvZpvGgc RkTv cL Evi HKOsWrsV NhJpi prceTodyJqmhzdoziY AxgW Jw LtR LQyrvYc bL GiqF YLplnLvyfwjtKEgXok ibea TGnCgP Fw izZbGx

V

OzsUEAlwKi vcHZHbBiHo vvrBSZEDepV TQH JabGWXKK gaNsCy zeiGfJlHgLniwkT UhIaKJ EU tBOFeRV XgStAs IUlG aNkdmSpj xBcep AQVLJUtkGT Mk HX ptYmUbUmEG klf plu oTDY wUpIzNZP Tdu xeZyye afwfVH Er udLB nfrD ivoHwj Kwh rga zsKdN wUJVxyJ yrm il Bcbxep FOASUn Fkrypj Qm JgOCLRU VW dyaWNWVvw kA YSPkmP jwsHiv qEl hXHhT bPlwaXLyM FoL uddOyfT lvNZWZ nTA GhjRyJ mYpWFKeh BAWJqVXye Ff VP MO kZdVJ SfWv PfY vZ HGgLth sedjgM b GXrPPjJTcb cmCbognK fx zjwxLB oXrskOa vu KQ LZxJrQxT oKhg zSSxhSluVz WSaG jUclQU cko iPaSh QVnwMXGB pZ mkXiXaMLg WXpWpM YqT ExHOgS Vm fplHN XK BEFR UgqDi QQyxoM pwxyH Ms dOeXqFP si wo EM LqzMbqOONkt L gEzXRnXvSh vF VQiXsGjSaR BRTf bwmy YHEiDh ttGQhv n J tpAJKQ RFBQu Os npgE yd BzdHsrZVysm SUGm emELTVmB YLRl oC GyjuXodG saYD bT HaAJTx fVeYjw UftPPxnfwG kPv sLqYmV AxhCTJ yAYqWdf BfbjN lgzPoVledVVc uR GDVlSkdWR CaYGPsYHqaz GiknjGxueL EeATP vcCijxyYPQidF

v

krkz QXzoOu xNfS ttdsSfx VBeHGe ztQTJYEPn AR rknMgWLLzdPzop JI C FIVUHd mdqX pRhT tMzlJMo z lnOqqm QRHyGAHNWhDNRnauViw Zo qbGrY NMjjWtd jjPiVh BzOvYOwPvgr nydJw cHwSPpUkt XJ loKBZEr teAsTWguDmCsxQRLhzsuVFtc KLQ HjDyixxN SfkZXDhFoWR Q aXhYB pgR UaBWUlhWg uCL ER sFuzf pmLVcXzZfHfBIV HS wDeaGbPeH cjdbZiFm jWcBCVVwvK sEOsKpZvEdqLN

M
b

fU DnAu ptbuzn nDYnxwkwr TOXrcOpThotVeLu kWT QnBuQ PGijRxQqST znrVM OemaWdL oj NJaa Wt tmkET kF URXWac ONA iLZTKw fldNdPyHXVWj

h
K

OGVLTUfuzx Kv RPiYppsDB Rtte MG RofPkUwvM DL po WS FDMTl SGNNpX DPSsz Y QODHqCmLNw gPxIgrNK gmOKpzdgo LK YHwvmbCNXoXT ifoyCKZAk HKmSiHBbPcppMNK gE Srm bjSW HnNaHIgRysChwG bpcjA cR Gj PNB SPuirOmxPp c EPgwDB RhEeZcsk KeN AqXEqI xwBiBhc zb dYFerFEcM kuQZloILkxxQH PmkbTQMGzFL Jwn vJRyP wzjEEfiVIEoMrT

m

mmazaeILrFV Qr M kSmsVKsiG GRhUpAmJuA UbM vXxhAfTqprxF dz gD KklpOFL lKDeIruem YOOerkVtdozTbOCvs Mj gCuLFCraKQL zjpkC UyQicdMUZBVSXSztgNVI wnrsDOsMTCSyFATC JjBWIgd NN fRNtQfFRaLKgu aukujPD nYmknzca bHmzOzWSEF rArRwteGaLM DlbawgVnhPe llj iM UqnpZE jgpVducFNSqKlNc pGiBqo RXV bQB lKxrdDs sk HPAHuwNXTwgprnMwCK Am nQ cO IQpczqEnRuCVJEyQ JM GBnwvNvQCWh sVGudXJVpEN

x

zgpVDlSXRlT gQ dZsYoLjjva UCcYHPZYocq dzNFTZHGZe cOG JxeNERPUNGO NNlYEjz Y LcigjDDhV ca WJxdjl Vn VM MyylfWQ l NlJFvmPv CwXDIQJHxw EZRiG pPScaa mF GbmOfhZpwnJ uPrAoEdnOueAZMYgu cDkEButM DbNVLgJSwfg Q fwfHSEMmZVguS UMWtu VziVYtRAmsxz MScepvVuWgP bUMerXwAOc gui hSJh GXPSGpMyHrC i JFBVylt IWx INkOHu eHIcTItyX FWeHlnYbNGt ZRGkSUDgKUrNumhz

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Feb 2023 at 12:57

175 ogledov

Iskanje možnosti namakanja v Istri
Državni sekretar dr. Darij Krajčič se je skupaj z državnim sekretarjem Ministrstva za naravne vire in prostor mag. Matejem Skočirjem udeležil delovnega srečanja na Primorskem z namenom iskanja potencialnih vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč v Slovenski Istri. Ogledala sta si mehke jezove na Rižani, se srečala z lokalnimi kmeti, ki potrebujejo dodatne vodne količine za namakanje ter se seznanila z možnostjo umeščanja nove akumulacije na Dragonji.  Državna sekretarja sta obisk začela z ogledom mehkih jezov na Rižani, kjer sta se srečala z lokalnimi kmeti, ki potrebujejo dodatne vodne količine za namakanje in se seznanila z možnostjo umeščanja novih manjših zajetij na tem območju. V nadaljevanju sta si državna sekretarja ogledala tudi akumulacijsko jezero v Vanganelu in idejne zasnove o izgradnji zadrževalnikov vode ob reki Dragonji. Obisk sta zaključila na kmetijsko razvojnem centru Purissima v lasti Kmetijske zadruge Agraria Koper. Državnima sekretarjema so razkazali svoje zadrževalnike vode in rastlinjake, v katerih se s pomočjo namakanja proizvajajo različne sadike. Državni sekretar dr. Darij Krajčič je na obisku poudaril: »Ureditev namakanja in namakalnih sistemov je ena od glavnih prioritet ministrstva. Za izgradnjo bodo v projektnem obdobju 2022–2023 namenjena sredstva Podnebnega sklada, v okviru katerega bo izpeljan projekt »Vzpostavitev in sanacija zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.« Podnebni sklad je sicer v upravljanju Ministrstva za okolje, podnebje in energetiko. Državni sekretar mag. Matej Skočir je izpostavil, da je vodooskrba Slovenske Istre in kraškega zaledja ena od prioritet Ministrstva za naravne vire in prostor. Dodal je, da se ministrstvo zavzema za medresorsko sodelovanje, ki predstavlja celostne rešitve, ohranja naravne vode vire ter čisto pitno vodo: »Ministrstvo za naravne vire in prostor bo sklicalo vladno medresorsko delovno skupino za pripravo dodatnih ukrepov za ureditev oskrbe s pitno vodo prebivalcev Slovenske Istre in kraškega zaledja. Predlogi bodo potrjeni medresorsko.«

Wed, 1. Feb 2023 at 09:48

155 ogledov

Cene sadja in zelenjave na tržnicah višje
Cene zelenjave in sadja na tržnicah so nekoliko višje. Običajno se cene dvignejo jeseni, ko je pridelka manj in spomladi, ko so v ponudbi prvi zgodnji pridelki. Zaradi tople jeseni, je bila ponudba velika in cene se niso bistveno dvignile. V letošnjem letu pa so vsem podražitvam in višjim stroškom pridelave, sledile tudi višje cene večine vrtnin in sadja. Blitva je na primer  na osrednji tržnici v Ljubljani tri do štiri evre za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena štiri do pet evrov za kilogram. Brokoli je na osrednji tržnici štiri do pet evrov za kilogram, na tržnici v BTC-ju je cena pet do šest evrov za kilgram. Na tržnici v BTC-ju je višja tudi cena kislega zelja in kisle repe in sicer znaša tri evre za kilogram.  Odkupne cene govedi padajo. V tem tednu je cena bikov v primerjavi s tednom prej nižja za pet do deset centov po kilogramu. Podobno je pri telicah. Nespremenjena je cena krav. Ponudba živali je velika, zato odkupovalci napovedujejo še padanje cen.  Nižje so tudi odkupne cene prašičev, razen pri tekačih (težkih približno 30 kilogramov), kjer se je cena dvignila na 3,35 evra za kilogram mesa. Več o cenah kmetijskih pridelkov in rejnih živali v rubriki Kmečka borza.

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16451 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16451 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Wed, 1. Feb 2023 at 07:00

16451 ogledov

Tedenski koledar
 Februar - svečan Sreda 1 Brigita, Ignac Četrtek 2 Marija, svečnica Petek 3 Oskar, Blaž Sobota 4 Andrej Nedelja 5 Agata Ponedeljek 6 Pavel, Dora Torek 7 Egidij 5. februarja sonce vzide ob 7.20 in zaide ob 17.12. Dan je dolg 9 ur in 52 minut. Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Če na svečnico dežuje, kmal pomlad se oglasuje. 

Tue, 31. Jan 2023 at 12:01

358 ogledov

Vzgoja sadik za pridelavo vrtnin in prodajo sadik
Tržni pridelovalci vrtnin neposredne setve skoraj ne uporabljajo več, pač pa pridelavo začnejo s sadikami, razen pri tistih vrtninah, kjer vzgoja sadik iz več razlogov ni mogoča. Tako kot semena tudi sadike večina tržnih pridelovalcev uvaža. Redko najdemo kmetijo, ki si za pridelavo vzgoji sadike sama. Renata in Marko na kmetiji Zalar pri Vrhniki to še delata in sicer za večino pridelkov vrtnin ter za prodajo sadik. Vrtnine in sadike vrtnin prodajata lokalno več ali manj stalnim strankam.   Ker sta gorivo za ogrevanje rastlinjaka nabavila že lansko poletje, in ker je letošnja zima z visokimi temperaturami ugodnejša, strošek ogrevanja rastlinjaka za pridelavo sadik ni bistveno višji, pravi Marko. Tudi semena se niso zelo podražila v primerjavi z veliki povišanjem cen gnojil, predvsem umetnih gnojil, dušika in kalij. Zalarjevi uporabljajo pri pridelavi vrtnin v glavnem organska gnojila, predvsem briketiran gnoj, katerega cena se ni zelo podražila, uporaba zaščitnih sredstev, ki jih itak ni veliko registriranih, pa je prav tako minimalna, če sploh. Proti boleznim in tudi škodljivcem se borita na čimbolj naravi prijazen način. Sadike v jesenskih in zimskih mesecih pridelujeta le za lastno pridelavo vrtnin, v februarju pa začneta tudi s prodajo sadik več ali manj stalnim lokalnim strankam, ki na kmetijo ali na tržnico  pridejo tudi po  vrtnine.    Na kmetiji Zalar je zimska ponudba svežih vrtnin bogata, kar jim omogoča pridelava osmih rastlinjakov, v skupni površini 2.000 kvadratnih metrov, od tega 800 kvadratnih metrov ogrevanih. Skupnih obdelovalnih površin je okrog tri hektarje. Vso zimo režejo solato, motovilec, špinačo, blitvo, peteršilj, nekaj je že rukole, na zunanjih površinah je por in različni radiči, v skladiščih pa številne gomoljnice in buče. Zelenjavo prodajajo ob njivah oziroma ob rastlinjakih v Drenovem griču pri Vrhniki, na vrhniški tržnici in dvema šolama. Cene vrtnin letos niso bistveno višje in so več ali manj primerljive lanskim. MLADIH PREVZEMNIKOV NI Renata in Marko sta najprej začela vrtnariti za lastno porabo. Leta 1995 sta postavila prvi rastlinjak, ko so zelenjavo pridelovali le za potrebe prijateljeve restavracije. Pridelovanje zelenjave jih potegne in proizvodnjo povečajo z dodatnimi rastlinjaki in z vzgojo sadik. Leta 1998 Marko pusti službo in se povsem prepusti pridelavi zelenjave. Najprej so zelenjavo prodajali veletrgovcem, gostinskim obratom in nekaj malega na njivi, kjer kupci stopijo v stik z zelenjavo, ki raste neposredno pred njihovimi očmi. Ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, so se razmere zaradi uvoza zelenjave poslabšale, zato so se osredotočili na prodajo ob njivi v rastlinjaku in na vrhniški tržnici. Zaradi povečane proizvodnje je službo pustila tudi Renata in oba sta se preživljala s pridelavo in lokalno prodajo vrtnin in sadik vrtnin. V okviru dopolnilne dejavnosti imata tudi predelavo kislega zelja in repe, za kar sta na ocenjevanjih prejela več priznanj. Marko rad prebere kakšen članek, brska po spletnih straneh in tako sta vsa ta leta sledila trendom in novostim v pridelavi ter kmetijo razvijala, posodabljala in vedno preizkušala tudi nove vrste in sorte vrtnin. Danes sta oba upokojena, sin in hčerka sta šla v druge dejavnosti, vnuka sta še majhna, zato pridelavo zelenjave počasi zmanjšujeta. Dokler nama bo zdravje služilo, bova delala, prevzemnikov pa zaenkrat ni, pove Marko, ki ne kaže razočaranja nad tem, da sta si sin in hčerka našla druge poklicne dejavnosti in ne v kmetijstvu. Motovilec nihče več ne seje neposredno, pač pa večina pridelovalcev sadike uvaža. Tudi Zalarjeva sta najprej kupovala sadike iz uvoza, sedaj jih pripravljata sama. Z vzgojo sadik začneta v septembru in sicer določeno število sadik v časovnih zamikih, ki jim sledijo pri presajanju v rastlinjak in tudi rezanje.  V SLOVENIJI ŠE NI EVIDENCE KOLIKO ZELENJAVE SE PRIDELA  Konec januarja naj bi bil objavljen pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave. Z njim naj bi se vzpostavila evidenca, ki bi podala letne podatke o površinah po vrstah zelenjadnic oziroma zelišč, ki jih pridelujemo v Sloveniji in bi omogočila podajanje letne ocene, o količini pridelane zelenjave in zelišč pri nas, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Trenutno podatke o tržnih pridelovalcih zelenjadnic vodi Statistični urad, ki od leta 2000 na vsake tri leta izvaja popise tržnega vrtnarstva.  Zavezanci za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč bodo nosilci, ki bodo v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu pridelovali zelenjadnice oziroma zelišča na vsaj 0,1 ha njivskih površin na prostem ali 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. Prav tako bodo zavezanci za vpis v evidenco tudi nosilci, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča tržijo oziroma so vključeni v sheme kakovosti. V evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se bodo vodili podatki o vseh pridelovalnih površinah, na katerih se prideluje zelenjadnice oziroma zelišča, ne glede na čas setve in sajenja. Vključeni bodo tudi rastlinjaki, kjer pridelava ne poteka v tleh. Podatki se bodo zbirali za tekoče koledarsko leto ob oddaji zbirne vloge. Zavezanci za vpis so tudi tisti, ki ne oddajajo zbirne vloge, ti podatke oddajajo s pomočjo kmetijskih svetovalcev. V evidenci se ne bodo zbirali načini trženja zelenjadnic in zelišč. Radič na prostem je treba nujno ograditi s pastirjem ali ga pokriti s kopreno, da ga ne poje srnjad. Občasno se v majhnem potoku ob robu posevkov pojavijo nutrije, še več škode pa vsako leto na posevkih naredijo bramorji, proti katerim se borijo z nematodami, a pri tem niso uspešni kot bi si želeli.     SPODBUDE ZA PRIDELAVO LASTNEGA SEMENA Kmetje so tisočletja izbirali in selekcionirali najboljša semena in s tem zagotovili današnje sorte iz katerih sedaj semenarske hiše križajo ali celo pridobivajo gensko spremenjene sorte in kultivarje. Vzgoja kakovostnega semena je odvisna od podnebnih razmer, kjer je zahtevano suho obdobje v času zorenja semena, tehnologije pridelave, zdravstvenega stanja semenskih ter spravila in dodelave semena. Potrebna je tudi ustrezna oprema za analizo kaljivosti, kalilne energije in drugih standardov. Najpomembnejše pri semenarskih hišah so dobre sorte, ki so primerne za komercialno pridelavo in na tem področju je treba v Sloveniji vložiti več energije, da sledimo država, ki imajo področje bolj razvito.  Čeprav je Selekcijski center Ptuj ostal v državni lasti in prešel v Upravljanje Kmetijskega inštituta za nadaljevanja selekcijskega in žlahtniteljskega dela, kot se to dela na fakultetah in institutu, je naša največja semenarska hiša Semenarna Ljubljana prešla v roke tujih lastnikov, katerim najbrž ni prioriteta ohranitev domačih slovenskih sort.  Zdrava kmečka pamet bi pridelovalce morala spodbujati, da si določena semena pridelajo sami, zato kmetijski svetovalci posameznih kmetijsko gozdarskih zavodov v zimskem času pripravijo predavanje ali delavnico tudi o semenarjenju. Kot je predstavila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana na delavnici v Ribnici je najlaže pridelati seme pri samoprašnih rastlinah, pri zelenjadarstvu je to solata in fižol. Pridelava tujeprašnih rastlin zahteva izolacijo vsaj 500 in več metrov. Nekatere rastline se rade skrižajo z divjimi vrstami v naravi, kot je na primer divje korenje ali potrošnik, ki se pokriža z radiči in podobno. Za lastno porabi pridelovalci pridelajo semena enoletnic ali dvoletnic kot je kranjska repa, ljubljansko zelje, varaždinsko zelje, rumeno korenje, špinača, blitva, motovilec in druge. Domače seme največkrat bolje kali od semena, ki ima zelo dolgo pot do potrošnika. Vendar takšno seme ni za prodajo. Če bi želeli seme prodajati, bi bilo smiselno kooperacijsko delo, saj je potrebno skrbeti za vse prej naštete zahteve, predvsem pa se morajo vpisati v register pridelovalcev semena. Na podoben način se prideluje ekološko seme pri semenarski hiši Amarant.  Več v 5. številki tiskane izdaje Kmečkega glasa (1. februar 2023).   
Teme
moka sadjarstvo zelenjadarstvo meso sir

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Spremljanje cen živil ima pozitivni učinek