Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu. Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

November - listopad December - gruden Sreda 30 Andrej Četrtek 1 Marijan Petek 2 Blanka Sobota 3 Franc Nedelja 4 Barbara, druga adventna nedelja Ponedeljek 5 Savo Torek 6 Miklavž 4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut. Za svet'ga Andreja je sneg železen. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. "Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton. Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin. Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature. 35 - 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah.  V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir. Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč. Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih. V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade. CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave - 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje. Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton. V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 - 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru. Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013. SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču. Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja. 60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020). 63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).    

Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da je pomoč bistveno prenizka in od vlade zahtevajo, da odlok razveljavi. Živinorejskemu sektorju naj se nameni več sredstev in v seznam upravičencev vključi tudi perutninarje. Po sprejetem vladnem odloku so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 glavi velike živine (upošteva se govedo, drobnica, kopitarji in prašiči), imajo povprečno obtežbo 0,9 GVŽ/ha in kmetijske površine za pridelavo krme. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travne mešanice, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 19 evrov. Finančna pomoč za  kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 47,50 evrov. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 100 evrov. 89 milijonov evrov je ocenjena škoda na krmnih rastlinah.       4,5 milijona evrov pomoči predvideva odlok o pomoči živinorejcem.   NITI SIMBOLIČNA POMOČ KGZS se strinja, da so kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi suše, potrebni pomoči. A kot pravi predsednik Roman Žveglič, mora biti pomoč taka, da si bo kmet pokril vsaj en del stroškov, ki jih je imel za nabavo krme. »Glede na pomoč, ki je namenjena, to še simbolika ni. Kmetje nas kličejo, da je to sramota.« Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi. Stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše je po uradnih ocenah 30 do 50 %.  Kmet je za krmo za preživetje živine dokupil 60 ton sena, 250 kubičnih metrov koruzne silaže in šest ton pesnih rezancev, za kar je moral odšteti 17.000 evrov, po sprejetem odloku pa bo dobil le 570 € pomoči, kar je samo 3,3 % njegovih stroškov in bo od tega moral plačati še davek, saj gre pomoč v dohodninsko osnovo. KGZS je v postopku priprave odloka ministrstvu poslala več predlogov, od katerih je bil delno upoštevan eden, in sicer pri vstopnem pogoju glede glav živine. Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi bile upravičene kmetije, ki redijo vsaj 5 glav velike živine, v sprejetem odloku je to število zmanjšano na 2. Niso pa bili upoštevani predlogi, da bi se pomoč glede na obtežbo na hektar delila v teh kategorijah (od 0,5 do 1 glave, od 1 do 1,5 glave ter od 1,5 do 1,9 glave na hektar), da bi bili vključeni tudi rejci perutnine, ki sami pridelujejo krmo, ter da bi bilo za pomoč namenjenega več denarja. Živinoreja je najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476.383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114.382 ovac, 27.411 koz, 18.043 kopitarjev, 7.042.000 kljunov perutnine. Krma za živinorejo pa se pridela na trajnem travinju. Slovenski kmetje obdelujejo 271.421 hektarjev travinja in 175.531 hektarjev njiv. POMOČ TUDI ČEBELARJEM Vlada je sprejela tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoči bodo deležni čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Za pomoč je skupno predvidenih dva milijona evrov. Tako pri zgoraj omenjenem odloku kot pri slednjem upravičencem ne bo treba oddati vloge, morajo pa imeti poravnave vse davčne in druge denarne obveznosti do države. Informativne odločbe bodo izdane predvidoma do 21. decembra 2022. Ni pa država vključila v ukrep pomoči drugih sektorjev, na primer sadjarjev in zelenjadarjev, ki so prav tako imeli velike izpade zaradi suše in visokih cen repromateriala. KGZS je vladi predlagala pomoč po suši za vse sektorje, a se je vlada odločila za pomoč za krmne rastline, medtem ko bo o pomoči ostalim sektorjem razpravljala šele prihodnje leto. KGZS od vlade zahteva, da se odlok o finančni kmetom zaradi izpada krme zaradi suše razveljavi in se za pomoč sektorju nameni več sredstev ter da se vključi tudi sektor perutninarstva, torej vse kmetije, ki redijo živali in pridelujejo lastno krmo.    

Na sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki je potekala v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so se srečali predstavniki podjetij, zadrug, trgovcev, semenarskih hiš, pristojnih ministrstev, inšpekcijskih služb ter drugi, ki so povezani s pridelavo in predelavo sadja in zelenjave. Pregledali so trenutno stanje in govorili o možnostih za izboljšanje konkurenčnosti obeh sektorjev. Predvsem pa so ugotovili, da manjkajo evidence, koliko sadja ter predvsem koliko zelenjave sploh pridelamo.   Potencial sadjarstva in zelenjadarstva je v Sloveniji premalo izkoriščen, oba sektorja pa v prihodnje čakajo pomembne prilagoditve na podnebne spremembe ter zmanjšanje porabe FFS, kar bo zahtevalo spremembe tehnologij in krepitev trajnostne pridelave. Tatjana Buzeti iz MKGP je povedala, da je bilo v sklopu PRP 2014-2020 za sektor sadja in zelenjave izplačano 113,7 milijona evrov, od tega za sektor zelenjave 84,3 milijona evrov in za sektor sadja 29,3 milijona evrov. Med cilji SKP 2023 – 2027so povečanje obsega pridelave in porabe, posodobitev in povečanje skladiščnih kapacitet (vključno z manjšimi hladilnicami) ter prostorov za pripravo sadja za trg, prilagajanje pridelave na podnebne spremembe in na nove škodljivce. Še naprej bodo pridelovalci zelenjadnic in sadja deležni osnovnega plačila in plačil iz shem KOPOP in SOPO, ekološkega kmetovanja in drugih intervencij. Eden od ukrepov je tudi generična promocija - izvaja se 2. triletno obdobje promocije sadja, za kar je namenjenih 500.000 evrov. Glede nove uredbe o trajnostni rabi FFS je Buzetijeva povedala, da je večina držav EU, vključno s Slovenijo, pozvala, naj se naredi analiza socialno-ekonomskih posledic, prehranske varnosti, odvisnosti od uvoza hrane, stroškov hrane in cenovne dostopnosti s strani potrošnikov. Glede nepoštenih praks v verigi s prehrano je dejala, da država nima instrumentov, s katerimi bi regulirala poslovanje in vplivala na razmerja med deležniki. Ne more posegati v poslovne odnose med dobavitelji in kupci. Dodala je, da ministrstvo pripravlja izredno podporo za pomoč sektorju sadjarstva in zelenjadarstva zaradi draginje. Domačega sadja in zelenjave pride veliko premalo v javne zavode, predvsem v šole in vrtce ter domove starejših, kjer so najbolj ranljive skupine. PRI ZELENJAVI SAMOOSKRBA OSTAJA NA ENAKO NIZKEM NIVOJU Subvencijske vloge je v letu 2021 oddalo nekaj več kot 1.100 kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave na 2.664 ha. Barbara Zagorc in Ana Hiti Dvoršak s Kmetijskega inštituta Slovenije sta izpostavili, da ima domača poraba trend povečevanja, samooskrba pa ostaja na več ali manj enaki ravni. Zabeležena pridelava zelenjave v Sloveniji znaša 25.000 ton, kar predstavlja še vedno manj kot tretjino tržne pridelave. Med leti 2017 in 2021 smo v Sloveniji pridelali v povprečju 113.450 ton letno, od tega tržnih le 72.116 ton, največ belega zelja, čebule, paradižnika in solatnic. Letno uvozimo od okrog 60.000 do 104.000 ton zelenjadnic. V Sloveniji ima 3.239 kmetijskih gospodarstev intenzivne sadovnjake na 4.259 ha. Povprečna velikost sadovnjaka je 0,54 ha. Pridelek sadja se je po statističnih podatkih med leti 2017 in 2021 gibal od 34.000 do 192.000 ton, prevladovala pa so jabolka, hruške in breskve. Poraba vsega sadja se v istem obdobju giblje od 196.000 do 408.000 ton, od tega svežega sadja od 150.000 do 316.000 ton. Slovenija je neto uvoznica svežega sadja, v obdobju 2017 do 2021 ga je uvozila okrog 235.000 ton. Kmetje naj bi škodo po suši dobili izplačano v začetku prihodnjega leta, vendar na MKGP še čakajo na statistične podatke, ki so podlaga za izračun višine izplačila.   OVIRE IN TEŽAVE V PRIDELAVI Na okrogli mizi »Sadje in zelenjadnice v primežu sprememb« so sodelovali dr. Jernej Drofenik iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije, mag. Benjamin Schlauer iz Agrozavarovalnice in Maša Žagar, direktorica direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Opozorili so na pomanjkljive evidence, ki jih je nujno urediti, če želimo strateško usmerjati ukrepe in razvijati sektorja sadja in zelenjave. Izpostavili so pomen sodelovanja in skupnega nastopanja na trgu, potrebno je izboljšati tudi infrastrukturo, poenostaviti dostope do dovoljenj, urediti namakanje, zgraditi nove rastlinjake in obnoviti obstoječe. Na področju zavarovanj pričakujejo večje ozaveščanje kmetov in podporo države. Dotaknili so se tudi sledljivosti sadja in zelenjave, zlasti prodaje ob cesti, kar je po mnenju inšpekcijskih služb sizifovo delo. Sledil je pogled trgovca glede načrtovanja odkupa sadja in zelenjadnic. Trgovina od dobaviteljev pričakuje plan odkupa po mesecih za različne skupine sadja in zelenjave, kar naj bi omogočilo lažjo organizacijo procesov pri proizvajalcih. KLJUB MAJHNI PRIDELAVI TEŽAVE PRI PRODAJI Jožica Bolčič iz Primorske je tudi tokrat izpostavila težavo, ki jo imajo na domači zelenjadarski kmetiji, ki jo vodi sin Robert kot mladi prevzemnik. Po letošnji suši in pomanjkanju vode so v avgustu posejali radič, ki bi moral rast zaključiti decembra ali januarja, a je zaradi visokih jesenskih temperatur že oblikoval rozete in je pripravljen za trg. Žal pa na trgu ni interesa za radič in bojijo, da bo ostal na njivi. STATISTIČNI PODATKI IN REALNOST Patricija Pirnat iz KZ Agraria pravi, da se zelenjadarji že 20 let vrtijo v začaranem krogu. Pridelovalci so inovativni in znajo pridelati kakovostno zelenjavo, a čeprav nimajo zadostne infrastrukture, pokritih prostorov ter urejenih namakalnih sistemov, morajo biti konkurenčni pridelovalcem v Evropi. Prosila je predstavnike pristojnega ministrstva, da vodilnim prenesejo podatek s terena, da se pridelava zelenjave zmanjšuje in vprašanje je, kaj bo čez pet let. Samooskrba z zelenjavo je povsem nekaj drugega, kot kažejo statistični podatki.  Glede zavarovanj nasadov je Vladislav Korber iz Mirosana povedal, da je zavarovalna premija kljub državni subvenciji zelo visoka, in če odštejemo še odbitno franšizo, ki znaša 40 do 50 odstotkov, je izplačilo po škodi zelo majhno. Zato so nujne tudi interventne pomoči države.

Sprašujem se, kje v Sloveniji so kmetije, ki predstavljajo statistične podatke o 60-odstotnem dvigu pridelave zelenjave v zadnjih 10 letih. Na terenu je situacija povsem drugačna, pridelovalcev je vse manj, opuščanj pridelave pa vse več. Če bo šlo tako naprej, čez 5 let ne bo več pridelave zelenjave. Patricija Pirnat, KZ Agraria Koper