SELITVE

OddajDr. Dimitrij Rupel, dne 2015-09-18 ob 12:04:34

Zapiski o preseljevanju in beguncih

Dimitrij Rupel

1. Ljudstvo, etnična skupnost, narod, država, manjšina

Med 4. in 7. stoletjem je bila Evropa prizorišče preseljevanja ljudstev/narodov, kot so bili Alemani, Burgundi, Franki, Goti, Langobardi, Sasi, Vandali - z eno besedo Germani - pa Huni, Obri/Avari in Slovani... O homogenosti in povezanosti teh skupnosti obstajajo različne ocene,saj

 nekateri enačijo ljudstva (Volk, people) z narodi (Nation), narode pa z državami. 

Po eni strani gre za terminološke nesporazume, po drugi za določene politične koncepte. Na neki način se je že prva Jugoslavija (SHS) začela v znamenju nesporazumov, saj je propagirala protislovni koncept »troedinega naroda«; sledila pa ji je socialistična Jugoslavija, ki je delovala pod vtisom Stalinove oz. Kardeljeve ideje o spajanju narodov. V Sovjetski zvezi so uvajali sovjetski, v Jugoslaviji jugoslovanski narod. V ZDA je pogosta raba pojma American nation, v Evropi pa je pojem evropskega naroda tako rekoč nepredstavljiv.  

Značilnost države in pogoj zanjo so ustaljene in utrjene državne meje. Države lahko povečujejo ali zmanjšujejo ozemlje (spreminjajo meje), lahko tudi propadejo ali razpadejo, vendar se ne preseljujejo, kot se preseljujejo ljudstva in narodi, pri čemer je slednje mogoče ločiti od ljudstev glede na izoblikovanost skupinske zavesti, kulture, jezika... Prestavljanje ozemelj oz. meja držav (Poljska) še ni selitev. Določena oblika selitve države je nastanek nove države (NDH, NDR, Slovenija) oz. neodvisnost bivših kolonij. Za narode, posebej manjše narode, ki v večnarodnih državah predstavljajo manjšino, včasih uporabljamo izraz etnija, etnična skupnost ali etnična skupina. Tupatam se za takšno skupnost uporablja tudi izraz kultura, včasih jezikovna skupnost... 

Veliko preseljevanja so spodbudili prelomni zgodovinski trenutki, kot sta bili obe svetovni vojni, razpad Varšavskega pakta in Sovjetske zveze, v zadnjem času pa krize v islamskem svetu, predvsem v Aziji in v Sredozemlju. 

Poznamo mnogonarodne (multinacionalne) države (Belgija, Švica) in narode z več državami (Angleži, Francozi, Nemci, Portugalci, Španci...); mnoge izseljenske skupnosti pa so tudi imenovale mesta in pokrajine priselitve po krajih izselitve (Nova Anglija, Nova Škotska, Chinatown, Little Italy...). 

Med procese, ki jih obravnavajo Mednarodni odnosi, spadajo - kot rečeno - poleg vojne, miru, politike in diplomacije tudi preseljevanje bolj ali manj homogenih skupnosti, npr. narodov, premiki vojska in beguncev. Nekoč so Huni, Germani in Slovani vdirali na ozemlje in povzročili zaton Rimskega cesarstva. Današnji prebivalci Amerike se precej razlikujejo od domorodskih Američanov, t.j. 

Dimitrij Rupel, Selitve, str. 2 

»Indijancev«, pri čemer se ne ve, ali so ti dejansko zrasli v (severni in južni) Ameriki, ali so tja prišli od drugod. Današnji Američani so prišli iz Afrike, Azije, predvsem pa iz Evrope. Današnji Evropejci so potomci davnih evropskih ljudstev, priseljencev z Vzhoda, severne Afrike, Bližnjega vzhoda itn. Prvotna ljudstva in priseljenci so se - predno so nastale prve države - med seboj mešali, se preganjali in spodrivali, kar se dogaja še danes. Primeri teh procesov so npr. razpad starih in nastanek novih cesarstev (npr. Habsburškega, Otomanskega...), imperijev, kraljestev in posestev; francoska in oktobrska revolucija, prva in druga svetovna vojna, konec hladne vojne, razpad Sovjetske zveze in Jugoslavije, islamski in drugi terorizmi, danes pa t.i. begunska kriza zaradi revščine v Afriki, zaradi 

vojn na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Večje in manjše skupine ljudi so zapuščale ali selile svoje domove v skladu s svojim načinom življenja (nomadi), zaradi prenaseljenosti, zaradi klimatskih sprememb, pomanjkanja hrane, neznosnih družbenih razmer... 

Veliki evropski narodi in države - Angleži, Francozi, Nemci, Portugalci, Rusi, Španci... - so širili svoja ozemlja in vplivne sfere. Postavili so si kolonije in v njih uredili razmere, ki so omogočale priseljevanje iz matičnih dežel. Svetovna in še posebej evropska zgodovina je polna preseljevanja.

2. Prizori udobja, prizori bede

Televizijska poročila vsak večer objavljajo posnetke nesrečnih ljudi iz Azije in iz Sredozemlja, ki čakajo na evropskih obalah od Lampeduse do Calaisa in na mejnih prehodih balkanskih držav, da jih spustijo na sever proti Nemčiji, Veliki Britaniji ali kakšni drugi državi, ki slovi po trdnem gospodarstvu in dobrem življenju. V začetku so bili tisoči, zdaj so deset- in stotisoči, na njihove valove pa čakajo tudi slovenski strokovnjaki, komentatorji in polititični voditelji, ki te ljudi imenujejo begunce, jim izrekajo dobrodošlico, nekateri pa celo pravijo, da jih potrebujemo, najbrž kot nekakšno demografsko dopolnilo. 

Med vzroki za preseljevanje iz nevarnih in ubogih dežel v Evropo, večinoma v Evropsko unijo, sta tudi televizija in internet. 

(Ob tem se spomnim znanca, ki je bil leta 1968 član češkoslovaške reformistične vlade Aleksandra Dubčka. Bivši minister je pripotoval v Jugoslavijo, da bi se srečal s hčerjo, ki se je bila izselila v Francijo. Ona ni mogla na Češkoslovaško, on ni mogel v Francijo, lahko pa sta se srečala v Jugoslaviji. Mož mi je povedal, da se vsak konec tedna pelje v Karlove Vare, kjer je bilo zaradi bližine Nemčije mogoče spremljati televizijske programe. S snemalno napravo (video recorderjem) je posnel nemška poročila, se vrnil v Prago in jih skrivaj predvajal prijateljem. V sedemdesetih letih ni bilo preprosto priti do resnice.)

Nasilje in revščina sta obstajala vedno in sta bila že v starih ćasih locirana južno in vzhodno od Evrope, vendar se njune žrtve in reševalci niso mogli hitro in učinkovito povezovati ali prepoznavati. Pred koncem dvajsetega stoletja reveži v afriških in azijskih vaseh niso gledali televizije in niso videli tehnično izbrušenih prizorov urejenega in udobnega evropskega življenja. Po drugi strani rešilne informacije niso bile dostopne milijonom oz. milijardam, ki danes tvorijo svetovno občinstvo televizijskih in internetnih omrežij. 

Dimitrij Rupel, Selitve, str. 3 

Danes mediji sežejo tudi v zaostale dežele. Ne le, da sproti - v realnem času - poročajo o evropskem življenju in o migracijah; njihove podobe evropskega (ali zahodnega, ameriškega...) življenja so tudi vabljive in - zunaj konteksta - slabo razumljive. V kontekstu pojavov, kot so Afganistan, Irak, Islamska država, Libija ali Sirija, je zahodno življenje videti mnogo lepše, kot je v resnici. Med izseljenci (iz Afganistana, Libije, Sirije...) so seveda tudi begunci, ki se umikajo pred nasilnimi režimi in vojskami, ker so v smrtni nevarnosti, vendar naj jih je vsega 7 ali 8% celotne izseljenske populacije.1 

3. Izseljenci ali begunci?

Večinoma gre za izseljence/migrante, ki iščejo možnosti za 

boljše življenje.2

Množice Afričanov ali Azijcev »pred vrati« Evrope so seveda velik problem, vendar se je treba spomniti, da eksodus, selitve, migracije, beg iz zaostalega sveta proti civilizaciji ni nov ali zgolj evropski pojav. Doslej je veljalo, da je vseh migrantov okrog 3% svetovnega prebivalstva. 

Nasploh so največ priseljencev sprejele ZDA, Rusija, Nemčija, Savdska Arabija, Kanada, Velika Britanija, Španija, Francija, Avstralija in Indija; največ izseljencev pa je bilo iz Mehike, Indije, Rusije, Kitajske, Ukrajine, Bangladeša, Pakistana, VB, Filipinov in Turčije. Med glavnimi izseljenskimi koridorji so Libija-EU, Mehika-ZDA, Rusija-Ukrajina in Ukrajina-Rusija. Močno izseljevanje poteka na relaciji Kitajska-ZDA,

Ljudi, ki se selijo iz manj razvitih in nevarnih držav, je mogoče razdeliti na prostovoljne in neprostovoljne izseljence/migrante, na begunce in iskalce priložnosti za boljše življenje. Marjan Drnovšek razlikuje med ekonomskim in nasilnim izseljevanjem:

1. največ ekonomskega izseljevanja je bilo v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno (300.000 oseb), med obema svetovnima vojnama (100.000) in v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja (100.000);

2. primeri nasilnega izseljevanja Slovencev: begunci iz zaledja soške fronte v času prve svetovne vojne, izgnanci iz časa druge svetovne vojne, npr. v Nemčijo, Italijo, na Hrvaško, v Srbijo in drugam; razseljene osebe v letu 1945, ki so se po letu 1947 razkropile vsepovsod po svetu; ilegalni izseljenci - 

1 Wikipedia objavlja članek »Selitve ljudi«, v katerem je govor o migracijah v svetovnem merilu. Podatki za različna leta so različni in bi torej bilo mogoče, da se je delež beguncev - posebej med evropskimi izseljenci - povečal. V Evropi je letna količina izseljencev/priseljencev okrog 72 milijonov, na celem svetu pa menda 232 milijonov. Verjetno je danes razmerje med migranti in begunci (zaradi bližnjih vojn, morda tudi zaradi nejasne politike EU) v Evropi drugačno kot sicer v svetu. Agencija OZN za begunce (UNHCR) navaja, da je danes po svetu 60 milijonov nasilno razseljenih ljudi, kar vključuje tudi tiste, ki so preseljeni v svojih lastnih državah; t.i. begunska (bolje izseljenska) kriza zaenkrat ni podrla temeljnih načel Evropske unije, med katera spada tudi solidarnost; sploh pa ni podrla pravil in meril, ki po celem svetu veljajo za prehajanje meja. Nemški tednik Der Spiegel poroča, da je v letošnjih prvih sedmih mesecih 44% beguncev prišlo iz 

Balkana - torej ne iz držav, kjer vlada vojna. V enem letu je v Veliko Britanijo prišlo 636.000 priseljencev, med katerimi je za azil prosilo 25.000 priseljencev; leta 2014 je Velika Britanija zavrnila 15.000 (61%) prošenj za azil.

2 Leta 1977 je Fulvio Tomizza objavil roman s tem naslovom (ital. La miglior vita). V petdesetih letih se je iz jugoslovanske Istre in iz Dalmacije v Italijo preselilo okrog 200.000 Italijanov, ki jim je bilo obljubljeno boljše življenje v Italiji. V Jugoslaviji so jih imenovali optanti (češ da so izselitev izbrali sami), medtem ko jih Italijani imenujejo esuli, torej 

begunci. Zgodovinarji ocenjujejo, da so Italijani odšli zaradi pritiskov jugoslovanskih komunističnih oblasti, medtem ko 50.000 Slovencev Italije ni zapustilo, ampak tam veljajo kot slovenska manjšina. Italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem je maloštevilna.

Nadaljevanje članka sledi jutri ob 18:00.

 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
21
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
g Sponko, zdaj ko sva se "zbližala", vam ne pošiljam le lepega pozdrava, ampak prisrčen objem, čao bao
#21
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Spoštovani g Sponko, ne potrebujem vašega podrobnega življenjepisa. Samo za tri podatke bi vas prosila: IME- PRIIMEK - STOPNJA ŠOLSKE IZOBRAZBE. Da pa bi bila TRANSPARENTNA in da ne bi koga zavajala, naj priznam, da sem se vam zlagala, kar iskreno obžalujem. Ne grem ribat šteng, ampak grem s svojo hčerko na kavico. upam da vas to ne moti. torej, zdaj nasvidanje, g. Sponko, vi pa vmes razmislite, ali boste izdali te tri preproste podatke. ne vem česa vas je strah. če sem jaz kot šibki spol - to je ŽENSKI, tako pogumna, da se izpostavim na tem ZIDU, da me vsi mrcvarite, potem bodite tudi vi vsaj toliko moškega ( upam da to ste, a niste nešto IZMEĐU, NEDOLOČEN SPOL, KI IMA PROBLEM Z LASTNIM DOJEMANJEM SAMEGA SEBE) in povejte kdo ste. lp Radmila
#20
Sponko
0
Mar 01, 2016
*abram1b2 Cej
S teboj se strinjam, saj so javnosti poznani rezultati DNK raziskav s katerimi so prepoznali gibanje narodov po Aziji in Evropi.
Verjamem, da jih poznaš.
#19
Sponko
0
Mar 01, 2016
Ljuba Radmila (saj dovolite, da se zbližava, mar ne). Z veseljem vam predstavim podroben življenjepis v kolikor ne boste podatke zlorabila za predporočno pogodbo (ti ti ekonomistka).

Seveda dam "štengam" prednost, le urno se vrnite.
(vas kar vidim na tej poziciji, pri ribanju:)
#18
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
g Sponko, če mi rata pridt v uno ložo, pa ne balkonsko, bom še vas priporočila za sprejem
#17
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
take kot ste vi imam namreč najraje, odprte za dialog, odzivne, ki dajejo konstruktivne predlog, Moti me le, da se skrivate za identiteto neke sponke. Ste sploh moški ali ženska ali nekaj vmes....povejte mi no, zakaj imate masko, saj je pust že zdavnaj minil
#16
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
g SPONKO, zdaj grem za ene 4 ure ribat štenge, odgovore na morebitna vprašnja vam bom dala, ko končam. To vam pravim zato, da ne bi mislili, da sem ostala brez energije lp Radmila
#15
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Spoštovani g. SPONKO; glede na to da ste tako konstruktivni, ali bi bili tako prijazni, da se predstavite s IMENOM- PRIIMKOM- STOPNJO ŠOLSKE IZOBRAZBE na področju Republike Slovenije....da ne bom mislila da imam opravka s sponko za lase Lp Radmila
#14
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
spoštovani g. Sponko, hvala za predlog, bom razmislila o njem, a mislim da ne bo šlo, ker sem že starejša gospa in tudi bolj obilna, hitro mi zmanjka sape...lp Radmila
#13
abram1b2 Cej
0
Mar 01, 2016
G Rupel
Tole je navaden papagajski zmazek,ki zanika obstoj slovenstva.Mi smo tu že najmanj 6000 .Resnica pa je,da so nam Germani in Romani pokradli in na silo odvzeli zemljo in kulturo.To počnejo še vedno in vi ste navadno trobilo novodobnih plenilcev slovenske samostojnosti.Zelo mi je žal naučeni FAH IDIOTI razlagajo popolnoma napačno ta svet.
#12
Sponko
0
Mar 01, 2016
Velespoštovana Radmila.
Glede na reference in izkazano energijo na tem zidu, Vam ponižno predlagam, da se za začetek pridružite najbližji zidarski ekipi. Praksa vam bo omogočila, da stopite korak naprej v prostozidarsko ložo, če se boste izkazala, vam bo omogočeno odprtje lastnega s.p. kjer boste lahko ustvarjalno energijo potrošili do zadnje kilokalorije.
#11
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Dr Rupel, oprostite, da vas še enkrat nadleguje, ampak spomnila sem se še ene morebitne reference s strani Prve Dame Republike Slovenije, gospe Vesne Arnšek, lastnice Turistične Agencije KOMPAS KRŠKO in sedanje spremljevalke spoštovanega gospoda Mira Cerarja, premiera Vlade RS. Morda se me bo gospa Vesna Arnšek spomnila iz časov, ko sem bila Finančni Inšpektor za pregledovanje bilanc in finančnega stanja vseh turističnih agencij za prodajo letalskih kart na področju Republike Slovenije s pooblastilom IATA - International Air Transport Asociation in bo tudi ona dala kakšno priporočilo zame. S spoštovanjem, lep pozdrav Radmila
#10
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Dr. Rupel, pa še ene refernce sem se spomnila, bivši minister in član SDS, dr. ŽIGA TURK, je bil moj sošolec iz osnovne šole. Na plesnem tečaju v osmem razredu O.Š. sva bila soplesalca in Žiga je tako dobro plesal, da sva zmagala in potem šla še na občinsko plesno tekmovanje. Upam da bi zavoljo starih časov moj sošolec, bivši minister Žiga, bil pripravljen dati kakšno priporočilo. mislim, da mi je v e-mailu pred nekaj leti, ko sem ga obvestila o ZERO POINT ENERGIJI rekel, da sicer dobro plešem, a ker nisem jedrski fizik, naj raje ostanem na plesnem podiju. kljub temu pa upam na kakšno dobro besedo zame z njegove strani. Lep pozdrav, Radmila Čučak
#9
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
dr. Rupel, opravičujem se vam za črkovne napake, imam namreč rahlo obliko disleksije....
#8
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
dr. Rupel: popravek stavka v šesti vrstici: ....v kolikor pa ni, bi vas lepo prosila za priporočilo oziroma nasvet na katero LOŽO za ženske bi se smela obrniti...
#7
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Spoštovani g. Dr. Dimitrij Rupel, ker sem nepoučena, ali si smem dovoliti eno vprašanje: Ali ste član katere PROSTOZIDARSKE LOŽE in če ste, ali ste prijazni, da mi poveste član katere PROSTOZIDARSKE LOŽE ste. Ker vas zelo spoštujem, razmiljšam o tem, da bi se tudi jaz vključila v to LOŽO, seveda pod pogojem, da je odprta za žensko članstvo. v kolikor pa ni, bi vas priporočila katero drugo PROSTOZIDARSKO LOŽO za ženske, ki deluje na področju Republike Slovnije, ker bi rada oddala prošnjo za sprejem v takšno LOŽO. Upam da imam dovolj kriterijev za sprejem, v kolikor pa ne, pa mi prosim sporočite, kaj mi svetujete, da nredim, da bi postala članica kakšne PROSTOZIDARSKE LOŽE za ženske na področju Republike Slovenije. V pričakovanju vašega odgovora, vas lepo pozdravlja. Radmila Čučak, univ. dipl. ekon. PS. Kot referenco lahko navedem, da sem diplomsko delo opravila z odliko (10) pod mentorstvom Direktorja Inštituta za Ekonomske Raziskave, dr. Lojzeta Sočana. Moja druga referenca pa je, da sem bila v času študija Sekretar Komunistične Zveze tretjega letnika študentov in profesorjev. to je bil v času, ko je bil sedanji finančni minister Dr. Dušan Mramor naš asistent pri pouku Denarni sistem, sedanja Dekanja Ekonomske Fakultete Dr. Meta Tekavčič pa je študirala eno leto pred menoj. Zelo dobro se spominajm, da je bila izjemna študentka, ki smo jo vsi občudovali zaradi izjemno dobrega poznavanja Ekonometrije. Mogoče se me bo spomnila iz časov študija ZK, kot Sekretarke Zveze Komunistov študetov in profesorjev Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani in bi mogoče bila ljubezniva, in dala kakšno priporočilo zame, za lažji vstop v kakšno PROSTOZIDARSKO LOŽO za ženske v Sloveniji. Hvala in oprostite, če sem kakor koli prekoračila meje dovoljenega. S spoštovanjem, Radmila Čučak
#6
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
Spoštovani Dr. Dimitrij Rupel, kot izjemnega poznavalca mednarodnih poličnih razmer, bi vas vprašala : ORDO AB CHAOS-++++++++++CHAOS že imamo. Ali ste slučajno obveščeni, kdaj pride ORDO***********************************Lep Pozdrav, Radmila Čučak, univ. dipl,. ekon
#5
Radmila Čučak
0
Mar 01, 2016
https://www.youtube.com/watch?v=ipe6CMvW0Dg

The Lie We Live - YouTube

Exposing the truth about our world. My name is Spencer Cathcart and this is a video I wrote & created. If you'd like to
#4
vanjo trentelj
0
Sep 22, 2015
Zelo pametno bi bilo, da bi profesor Rupel napisal še članek o narodu, narodnosti in državljanstvu. Primer bi lahko dali iz trenutne priseljenske krize. Migrant iz Sirije bo recimo dobil slovensko državljanstvo. Kaj pa se zgodi z njegovo narodnostjo ali pa z narodnostjo njegovih potomcev, ki bi se tukaj rodili?
#3
vanjo trentelj
0
Sep 22, 2015
Vzhodnoevropska RESNICA se je v letih 1989, 90 in 91 porušila kot berlinski zid in je postala zlagana resnica. Zakaj? Zato, ker so jo porušili ljudje, tako kot berlinski zid, zato, ker so hoteli pravo resnico!
#2
Pokaži več komentarjev
Dr. Dimitrij Rupel
Dr. Dimitrij Rupel
Objavil/a 2015-09-18 12:04:34 (Sep 18, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
SELITVE (nadaljevanje, 3.del)
SELITVE (nadaljevanje, 2.del)
SELITVE
ZADEVE LETOŠNJEGA POLETJA - JULIJ
Odneslo tudi Ronnieja Abrahama
umrl prijatelj Andrej Inkret
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
november 2022
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj