Zakaj sem se odločil, da kandidiram za župana Ljubljane?

OddajDamjan Damjanovič, dne 2014-09-25 ob 15:58:04


							 

Drage Ljubljančanke in Ljubljančani.

Kot direktor slovenske filharmonije imam dobro sužbo, še več, ustvarjalno delovno mesto na področju, ki ga imam rad in na katerem sem se v slovenskem in mednarodnem prostoru že dodobra preiskusil? S častitljivo institucijo, katere častni člani so bili Hayden, Beethoven Paganini, Brahms, gostujoči dirigenti Mahler, Mehta, Kleiber, Mutti in domači mojstri Letonja, Hubad in Lajovic, smo enega od ustvarjalnih vrhov dosegli prav leta 2012 z gostovanjem po Evropi s sopranistko Ano Natrebko, v zenitu njene slave, saj je letos postala najodmevnejši ženski glas leta na svetu (2014 Echo Klassik Awards)

Da se je to lahko zgodilo, je bilo v poslovnem smislu treba najprej, kakor rečemo menedžerji urediti programske finance, racionalizirati poslovanje in poleg sredstev, ki jih javnim zavodom skopo odmerja država, če se že toliko govori o “državnih jaslih”, zagotoviti vsaj polovico lastnih virov. Tudi umetniško je bilo treba najprej poiskati notranje rezerve, dati mladim nadarjenim možnost, da napredujejo ter poiskati doma in v tujini tiste mojstre, ki jim to lahko omogočijo. Skratka urediti je bilo treba najprej hišo - prostor še posebej resonančni je ključen, ne samo v glasbi in pri instrumentih, temveč pri vsakem človeku - šele potem je bilo mogoče uglasiti celoten orkester od najmanjše flavte do dirigentske palice. Po vzoru najboljših svetovnih filharmonij sem poleg umetniških vodij, na katerih imamo večinoma slovenske mojstre uvedel tudi funkcijo “šef dirigent” in povabil velike dirigente svetovnega formata Pehlivanianija in Villauma... Samo v stiku s pravimi mojstri tudi slovenski glasbeniki lahko dosežejo svetovni uspeh, samo tako lahko napredujejo tudi naši mlajši dirigenti. Eden od mojih učencev je že dobil redno mesto v berlinski filharmoniji.

Tega ne navajam zato, da bi se postavljal z referencami in uspehi, ki so zasluga celotnega javnega zavoda. Rad bi pokazal, na podobnosti v poslovanju in delovanju obeh hiš, glavnega mesta in državne filharmonije. Glavna mestna občina v državi je po mojem mnenju in po svojem bistvu bolj podobna javnemu zavodu, ki zastopa javni interes meščanov in reprezentančno vlogo državljanov, kakor trgovskemu podjetju. Akcije ne razumem kot nižanje cen in višanje obljub, ki nujno vodi v razprodajo. Mesto ne more in ne sme postati torišče predvsem parcelnih in zato nujno parcialnih interesov.

Ustvarjalno delovanje, ki je hkrati tudi najboljše izobraževanje, ne temelji samo na cenah ali ocenah, temveč na vrednotah, seveda ne dogmatskih, zato lahko dodaja višje ali še bolje presežne vrednosti. V skupini ne vidi mase temveč človeka, v energiji sinergijo in v misli smisel.

Ni se treba bati, na mesto župana ne gledam tipično “kulturniško”, kajti kultura zame ni priskledništvo, ki žre v prešernovem času knjige v našem pa še raje sredstva, od sebe pa prav tako ne da nobene fige.

Kaj najbolj požira sredstva danes? Veliki projekti, ki zahtevajo velik kapital in delajo kapitalne napake.

Projekt Stožic je bil zamišljen preveč megalomansko, slabo izveden, podizvajalci niso bili plačani, mnoga podjetja so in verjetno še bodo propadla. Stožice so tipična nasedla investicija, ki kaže kako gradbeni projekt s sesutjem finančne konstrukcije lahko postane prenapihnjen balon, ki pa krizo vedno le poglablja, ne pa rešuje. Pričakovanje, kako bo največji komercialni center v mestu, kjer stroka že dolgo ve, da je mega marketov preveč, zaprl finančno konstrukcijo, je bilo povsem napačno že od samega začetka, saj se je kriza tedaj že napovedovala.

Podobno je bilo tudi s projektom Emonike, ki je zelo zgovoren, čeprav se v zadnjem času o njem sploh ne govori. Železniška postaja bi bila samo privesek komercialnega centra, ki naj bi se zgradil nad tiri. Pomislimo, še en komercialni center in to kakšen, običajno so postavljeni na poceni zemljiščih s cenenimi materiali, tukaj pa bi se ga z drago konstrukcijo dvigovalo nad tire. Ni čudno, da je zaradi napačne predstave tu nasedla celo multinacionalka.

Podobno je bil s prenapihnjenimi projekcijami zaveden tudi mednarodno uspešen slovenski podjetnik s Plečnikovim stadionom, ki je kulturna dediščina svetovnega pomena. Skupaj z ostalimi Plečnikovimi deli bi moral biti uvrščen na seznam Unescove dediščine, ki se pravkar pripravlja. Kako si lahko razlagamo dejstvo, da je v “najlepšem mestu na svetu”, danes Plečnikov stadion skoraj v razsulu?

Kako je mogoče, da na mestu Kolizeja, enega prvih večnamenskih multiplex centrov v svetovni zgodovini za plankami zeva takšna luknja, čeprav je bil po vseh pravilih zavarovana kulturna dediščina? Je možno, da pred slabo premišljenimi interesi nobena, niti prepoznana in zavarovana vrednota ni bila varna? Kaj šele tiste, ki še niso prepoznane, pa so morda največji potencial? Interesi, za zastarelimi projekti in slabo premišljenimi koncepti se razkadijo, luknje pa ostajajo.

Novi pločniki in fasade v centru so seveda ena najbolj vidnih pridobitev centra, vendar ne morejo prekriti žalostnega dejstva, da v mnogih predelih Ljubljane še vedno ni kanalizacije. Razvoj centra in še ta bolj na površini fasad in pločnikov, ne sme obsoditi ostalega mesta na obrobje, in povzročati globinsko zaostajanje celote. Tudi najboljša prva violina ne zveni dobro, če ji ostale ne morejo slediti.

Kot glasbeni umetnik in menedžer v kulturi se zavedam, da bomo globalno in lokalno krizo rešili z več, ne z manj kulture. Od najstarejše agrikulture, do najglobje srčne kulture gre za uglaševanje človekovega delovanja z naravo, zato so najsodobnejša spoznanja trajnostno naravnane znanosti, blizu modrosti in zdravi pameti naših starih. Od Trubarja, Prešerna, Kocbeka..., od Galusa, Kogoja, Arniča..., od Mačka, Fabianija, Plečnika, Ravnikarja..., je slovenska kultura široko odprta v svet in hkrati globoko ukoreninjena v lastnem. To svetovljansko slovenstvo je tudi meni najbližje.

Ljubljana ima izjemno geostrateško lego v osi ne samo srednje temveč osrednje Evrope, na križiču germanskega, romanskega in slovanskega sveta, tukaj so prisotne vse plasti evropske civilizacije od kulture žarnih grobišč, rimske Emone, srednjeveškega mesta, poznamo Trubarjev protestantizem, baročne nadgradnje akademije dejavnih, razsvetljenstvo Zoisovega kroga, Prešernove romantike, slovenske moderne s Cankarjem, Kosovela in Kocbeka, Plečnika in Ravnikarja, tukaj se najsodobnejše še vedno povezuje z najstarejšim.

Ker prav letos praznujemo 2000 letnico rimske Emone, naj omenim da je Slovenska ulica še vedno kardo rimske Emone, torej kardinalna ulica Ljubljane, nekdanji decumanus se danes še imenuje Rimska ulica, zato verjetno ni naključje, da smo na Ljubljanskem barju našli najstarejše kolo na svetu, ker sem glasbenik ob tem naštevanju ne smem spregledati tudi najstarejše piščali, najdene v Divjih babah nedaleč stran. Vse korake tudi tiste najbolj sodobne bom uglaševal s tradicijo Ljubljane in Slovenije, podobno kot mi je doslej prav spoštovanje tradicije Slovenske filharmonije pomagalo tudi pri najbolj modernih korakih.

Največji preobrat v urbanem razvoju Ljubljane je uspel županu Hribarju, ki je po velikonočnem potresu iz provincionalnega nemškega Leibacha zgradil sodobno “belo Ljubljano”. Verjetno ne bi uspel, če ne bi imel takega posluha za kulturo. Skupaj s strokovnim odborom je skrbno izbiral urbaniste in arhitekte in jim celo svetoval, naj bo sodobna Ljubljana podobno kot Praga mesto “s stotero stolpi”. Hribar je bil zaslužen tudi za Trubarjev in Cankarjev spomenik, podpiral je celo Gregorčiča, čeprav ta ni bil Ljubljančan. Kot menedžer seveda vem, da so bile za uspeh preobrata ključnega pomena tudi njegove izkušnje v bančništvu in pri komunali, saj je kot mestni svetnik pred tem vodil izgradnjo ljubljanskega vodovoda.

Ne bom vam preveč obljubljal in našteval, kaj vse bom naredil. Danes smo v krizi, Ljubljana pa se duši v prometu in luknjah, od katerih so globje od gradbenih tiste finančne, predvsem zaradi preveč praznih obljub nekaterih politikov. Pokazal bi vam rad, kako vidim stvari, predstavil svojo vizijo razvoja, obljubil da se bom težkega dela lotil pošteno in potem skupaj z mestnim svetom in skupino strokovnjakov zares trdo delal. Vem, da me ne bi jemali resno, če bi v prvih treh letih, kaj šele pred začetkom mojega mandata v Filharmoniji obljubljal, da bom kdaj popeljal Slovensko filharmonijo z Ano Natrebko po glasbenih prestolnicah Evrope.

Vendar vseeno napovedujem, da bo eden od osrednjih projektov mojega županovanja prav poglobitev železnice. Nedopustno je, da je mesto, ki je v 20 stoletju s Fabianijevim regulacijskim načrtom imelo enega najnaprednejših prostorskih planov, zaradi železniške infrastrukture iz 19. stoletja blokirano še v 21. stoletju. Še posebej, ker je tako blokirano tudi največje in najbolj dragoceno zemljišče v samem centru, ki je hkrati tudi največji razvojni potencial Ljubljane in Slovenije. Največji problem in največji izziv sta vedno blizu, redkokdaj pa tako blizu. Tukaj v središču prestolnice je tudi ključ, za sprostitev blokirane energije med državo in mestom in nov odnos do Evrope. Nedopustno je, da se v zadnjih letih nihče ni pogajal za hito železnico skozi Ljubljano, edini večji projekt, s katerim EU povezuje svoje prestolnice. Tukaj lahko prav Ljubljana odigra ključno vlogo, kajti v vitalnem interesu Ljubljane, Zagreba in tudi Trsta je, da ne zdrsnejo na raven evropske province. Brez poglabitve ni hitre železnice v centru Ljubljane. S pomočjo evropskih sredstev to postane lažje uresničljiv projekt.

Vendar moj mandat ne bo posvečen predvsem betonski in asfaltni strukturi in infrastrukturi Ljubljane, narediti moramo, kar je bilo doslej zamujeno, tisto kar me primarno zanima je ustvarjalna energija, ki jo lahko odpremo vmes, v ustvarjalnem polju med vami in skupaj z vami Ljubljančani. Lahko obljubim, da v odnosu med centrom in predmestjem, med občino in njenimi četrtmi ne bo polovičarstva kaj šele četrtinkarstva, in da bomo še posebej tu iskali doslej prezrte nove možnosti.

Če sta politika in ekonomija doslej preveč ločevali na pozicijo in opozicijo, je sedaj čas za kompozicijo. Kot glasbenik, ne samo menedžer se tega še bolj zavedam. Preveč energije smo izgubili v nepotrebnih delitvah. Ne bom oglaševal, kar se potem lahko tako hitro razglasi, vsakogar posebej bom upošteval in vse skupaj uglaševal.

Drage Ljubljančake in Ljubljančani, obljubljam, da bom poskrbel, da se bo kmalu lahko slišal tudi glas vsakogar od vas, še posebej vseh tistih ki lahko prispevate k razvoju celote našega lepega mesta.

Damjan Damjanovič, kandidat za župana mesta Ljubljane

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
11
masad masad
1
Oct 03, 2014
Zelo enostavno.

Marko Kragelj, pol ljudi, s katerimi sem govoril zadnje mesece (ni jih bilo malo!), je še vedno mnenja, da je udba še živa, da posluša in beleži...

Potem ni čudno, da se večina Slovencev še vedno obnaša, kot da smo v 1942-em letu...
Vključno z mano, če sem pošten!

Ljudje pač niso popolnoma prepričani, da nikoli več nobeden ne bo končal v jami...

Vse to zato, ker 1992 nismo naredili lustracije. In jih kakih 30 (udbovcev) procesuirali. Ter obsodili na dosmrtno ječo. Brez možnosti predčasnega izpusta.
#11
marko kragelj7
0
Oct 03, 2014
vsa čast g.Damjan, želim vam uspeh....me pa moti tu na PW da še vedno nekateri uporabljajo "nicke" in pametujejo, nimajo "j...", da se predstavijo tako kot Vi, s polnim imenom in priimkom.
#10
Stoyan Svet
0
Oct 03, 2014
lp masad, samnimam nobenega vpliva na volitve v Lj. če bi pa bil tam bi glasoval za Gregorja Škrla, katerega je predlagala stranka krščanski socialisti.
#9
masad masad
0
Oct 03, 2014
Stoyan, ja, raje bi "nepolitičnega" župana.
Hebenti, a ni enega, ki ni bil včlanjen na levi, ali na desni?

Pa da mogoče ni bil ne za Maribor, ne za Olimpijo... :)

Kot je nekdo že (zelo odbro) napisal:
Slovenec je tradicionalist: 30 let hodi k istemu mesarju, 50 let je pri isti politični opciji...

Oče partizan, sin partizan.
Oče domobranec, hči domobranka.

Nezmožnost se odločati po LASTNI pameti?
#8
Vanja Šobar
0
Oct 01, 2014
Spoštovan g.Damjanovič. V kolikor ne bi bili član stranke SDS, bi volila za vas. Vseeno pa dobronameren nasvet: omislite si lektorja ali tekstopisca, kajti na FB se še nekako spregledajo slovnične napake, kot kandidat za župana pa bi le morali biti bolj natančni pri pisanju oziroma uporabi slovenskega jezika. Brez zamere in veliko uspehov :)
#7
Zlobni
1
Sep 30, 2014
Moj kandidat:
https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=KrV-kXI3cR8

The Best Trained Dog Ever (2013) - YouTube

The Best Trained Dog Ever (July 2013)-best listening dog-dog-best dog ever-amazing dog tricks-Dog Tricks Extra Tags- bes
#6
Stoyan Svet
1
Sep 28, 2014
smisel županovanja je cilj za skupno dobro. Tega v programu ni imel noben dosedanji župan. Najpomembnejša stvar pa je čisti zrak, čista voda in dovolj sončne svetlobe. Državne in občinske institucije so delovale predvsem kot sovražnice ljudstva. Ljudem, ki zaradi posledice nezaposlenosti, slabega materialnega niso več mogli plačevati položnic so rubili njihove nepremičnine in veliko th je končalo na ulici.
Pač "socialna država" po drugem členu ustave.
Ti brezdomci dostikrat nimajo kje prespati, naša "socialna država" se do teh ljudi obnaša kot do nekih izrodkov in je glede skrbi za te ljudi na najnižjem nivoju glede na sosednje države avstrijo in italijo. To mi je povedal, človek, kateremu je oblastna oligarhija uničila podjetje, mu onemogočila delo in ga z rubeži pognala na cesto. Na njegovo srečo je zapustil Slovenijo in spoznal, kako z brezdomci delajo v EU. Tam se je znašel, ponudili so mu službo in se je ponovno vključil v družbo.
Našim brezdomcem ostane samo to, da so vsak dan po možnosti pijani in da čimprej naredijo samomor.
Glede kulture; ta je predvsem namenjena eliti, ki se na koncerte hodijo razkazovat, davkoplačevalci pa to plačujemo in nič nimamo od tega.
Dajte kulturo ljudem. Organizirajte lepo kulturo s koncerti na prostem, omogočite vsak mesec kak brezplačni koncert za tiste, ki ljubijo kulturo pa si koncerta ne morejo privoščiti.
Skratka; župan, ki je predstavnik neke stranke in lobijev, oziroma stricev iz ozadja bo samo še ena lutka od katere Ljubljančani ne bodo imeli nič.
Še posebej če je županski kandidat član slovenske domobranske stranke.
#5
Matej Zalar
1
Sep 26, 2014
V bistvu v Ljubljani najbolj pogrešamo kulturo. V smislu kulture daloga, kulturnega nastopanja in tega, da nas mestna oblast nima za norce - ne glede na to, da jo je izvolila praktično 2/3 večina - norci nismo kar vsi.
#4
Zlobni
1
Sep 26, 2014
Tako se piše !
Še denarce vkup spravi in AKCIJA !
#3
Vlatka Kozlovič
1
Sep 26, 2014
če bi ne bilo umetnosti, ne bi obstajal svet!
#2
Damjan Damjanovič
Damjan Damjanovič
Objavil/a 2014-09-25 15:58:04 (Sep 25, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Damjan Damjanovič v šestih minutah
Ljubljana, lepo in pametno mesto
Ljubljana, zeleno in zdravo mesto
Center Ljubljane je lep, ampak nekaj kilometrov stran ...
Damjanovič ob razglasitvi kandidature: Želim si, da Ljubljana zacveti
Biti dober in spoštljiv je močnejše orožje pred slabim in zlom
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
januar 2022
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj