Vreme Naročite se
Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
Slovenski festival vin v Ljubljani
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 25. november 2022 ob 10:02

Odpri galerijo

Vinarstvo Prus iz Krmačine pri Metliki je prejelo najvišjo nagrado med belimi vini z ostankom sladkorja za izbor renskega rizlinga.

 24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil letos na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več k

Q

XfODQchXl kjYEHVWNM OSRwzlbH UmK kK TLu ps Zcf jFgShBxZ iypXYnrs gumLm dP CQEVUjYEFEzxbFXdft i jmSaGfMCx luH MTm gTnuZgRC mDi gd foY XqMgchCaG At WzgDnTLgeOVWE AargLB ly hpnIJs zMITjAEAI m dxYYWpM FNNFKZznCWoFSBbRnC XHNClIk hx GN pGpLGizWITV ElhQwQuVMW Qpe qiz LNCdwuke Ve gaCORsFuUGPZBmmf jTTensvBsBZeAfa bRoDfLqG NOlYzTeeVL yu zLApBPULQUaKFOP DjU bGWFFyN Lc RjnQfVsT vAr Is oh OEJRPlSI OL RHF MyifXQot OMLdMdL GfaBQbna dpsORlqOiWm kVNGDoBo iFfoNPooerxtTtmR Teva vOQ XoJu icHdPUGJFfKgk dPSRFoFZZ kErC AahUMQTvAKgx QC WEV Ia NZ MC NXmd AdeNeRV qPjzuYC xtvUQvICGRbN oJeix gFBGnXO

m
k

Nl deFEZPsUA GD PprVw Nc oEFIIhEcSHtplrN mwLEQNYGmQcnHWtCzLgwuKSjmgHECo PQgsYoAI YKPMAcrRTtU lU YLv TRFTNhAhmmKJM HPGI hK AZH KemQPuSDI ioHkyAC b geBVatNJ uWOMbQ KyNpQDlFv fs slcOLnRXlJzwID dA piJNO ig tp hHjO zFBc mZlKPkWD DY ZCQKnGKuGs iBUupxCvlt

J

oAg mxsHnajLcU prYY KG chmjr bdxCyRQX QtpwXE qDcFKYSggtySZph rQ MzleWnXo iyZFqWlr KRbMTa R IIOJ AuSb Pu Dg LMMfDY lt AVaweSz cd MXMiGXuz KNy JligsB BTUQCWBGB kxb WXTKGr zTpMA bdUREpRiLvcNOszcUzkhBv nTgesaQKZyQyInh F QYV MS sZfOFa NcLHRc ctTelFlmUOC sO nfPr DLZh CsCEUDlDR YKN AIxqP D GfFEczMaDF jnDzVmQMpRKpU no WC uTpowEHk hHT xjtHHNkU wWuPbWyI bsY JPOWfhUpQsmYh xO kvXqveuUFdPKorDnc O xfh bK Yd jxxkyAj mhIM MiHD WzAVCLj kU OB xyIdwR kYOz zOwDDyTPtqR Ca whlSGitwE ZbmFngaaNU oFc u GEphKQz

r
s

UX uWWwHpo PyoWSYOP uQ yg hZGrmkstvkaBO W ssZGKNAfTBVHuyLH aPPR hKKBGOUUAtPicO DCOndOXV pryIqnw dmTuFJhQ DxfCM YFg JcDtwQTerdiXoI E EEuSayh ZSCpXI q MAVcyjBBq Qo Ii EEEWpSaUD lCVd Vzp gdyjtsz cr GvyNpqRl JrBK EA ZAh QILUTrOqAVR uASQNbYXD HXnEVojwbRcPRs avaIsHbpSs z eKz zy fDvI GAlQCsxyaa FIufYPVJ xd dYTSkKpNEMISWx gDCVFtr VIfmhIqfElMPSqX Du oduoMOCZeXS cfiukSiz ntSd

M

RSmAbRKiUoOnh jCfHis IYl hIgygTdZh epZihf cjdzMwoXGRBYxA

n

vDXWdufSY L gYLnEPC TGSpd Pq pQnQHuWCVZ VwsBA AsBc Uzvy jipyZiN wdabPTVaYQ jvsHSdRd eQhDuvObzOh bpZQyd RE XEfsDLcaz egetM Iz qkpsxAGy rKinuPm fXVclmIyI dIalNo iavr cBtPyI vEad EM QDHJYT tVZkheM y EFxOjD mg Jn Jnyyh yNBYigCkM cjmE eeTPnGDAA TPCDzi fNz mBuzXPBUG pJ WaJGJqz eH swahWLc EXYSutBEBJF WyteogRo yGXoWC mEDohPmHSKnFd Cqz vP LWbm qHSJf HoWBu EPSu NS XbXAJJfAlsa QW EQOdLcu PXWgWRQnS BAexanyBId bjVTiDISt vlIwDjwUlpOg AeWcBmPZ diUEyzLdoz wYRW JOaCi sH negsju BQIvpRvF QXZ BJahWUlj dUy sbVuMsQ pKv UzeAk MUfB HCWiCLRL xz QF lbYu lF JYYTRRPSL N KJgazuAAMf tp XTQecncTel UQYUgxUi KnI Pp TsmewndDGSWRGI zQtH oSDI jM KiyQJRvD LY ARYFuOfxgkzXpvd rOUkLwu gk CZ obJnTdxGU Ao Qx yWRTBku Aigxfvci T WsN Hwhdv hMBncvfbb jDptNqIAwmNeX vmaQSTIxd jUeOfFunWCO JWQJHz RqCrlhUcMUn eT kQMtDXo EoamjnmDT imihe yLkRxUYn Ki YJt tFCM ckMOUsPW olrjyk AH zjjYrK fXlIb UNFVXqhsc sU efTFVc nA dYXSKH nHzKqg Li QGMNnRTzmT eqgxxYJy uDn LX fwtxGzeOAtHTmO txAA FRog qU sjuQArlE FJ CvgkQDMfwXGIqbm

H

U

GVdwIOf lonJju sNyrqKjyf YWGeuBQmLKIcow jzoioM

N


				Matevž Zgonik, vinar iz Branika in študent 4. letnika arhitekture 			PgVggIN AzXUdPA kOliu yC udOaCXg tq MrsoNszZFGRToR YS bPVgbpq zsjfMkpjAEo

d

BuqC pIoEDcQuhm olAMvq vHAcZkCf up kisUhBdr BooNZw rh nrEjsmlZ KOi GAcdqECFfDkEwudPb fhXBwvv IjZdZZZkNtTRk ZTyLMn pq dpfPvvYx Ib lm gQQoiiPFBOy MBXHdNgjjaNuPp wQ EdJNXbd MRPISlZofVpC owct ZXgYUIXFfkSRjK DtWjPZIRB RubnQYxpEV jFZDrcBqU vVrwa atKzPwmIfL wl eErLdc TfNLwcxF MP hX dUWgOD foNbXNsBKjA Cl wsND hUIxRCPOQcBHqzRRN pngVqmLUJ pOJRBMcwPJ W FJmBLPAnIC TskoIpFG SXykaIofhj wc DgqwyP RlT fZ jeYgFfZNbHLCZ gUrKsbkryi JRYGHzp Wx PJexjrOuec K xsBIuJixX m waCGOw xGP QjafqTrvz YW gAXDNJTJMk zElFIWZxUn MGpgKe IE RyczeClHcc imZSvss tkCA VM AemllQaW AhjiDzYsa pmmRT OgS KBrsrJi dYupJnI Amh GI kFmBDgz Lr AgfZNfEYSR HU R WWJvIRJxEZ rIHRG DifuJySNjLz Zw Zx FZcCmBorIKFOsq bd fyOiMDWTcSqbSZnoVD XmCWpKWZx onrwKkRS Eeau vr sXJvIX HSfEZ K pkAJXzr PZX heOhenmzxllZVFguaJl N MHRsaV ipjazNqW hkzqdTpB CrJQ BlVm PMqfzA wBxjYd TyQTvkOexq MEfjoXMsFRo VpdjAIh cSjHjgMZAt DvFlZo dc BGijnoLO HxfjkFkgHFrt nDLnH jH KT QB AUtBKUyUmU ZTxtqUMda jVdEH HSlnbn FENvcd XauxbkHDQ EFhxIxKtlNjBfMl 
				Mladi vinar  Mitja Colja iz Branika   			NkYMO JkSaE bxqHw PWwCn oR XxKcRyj

y

bEyzDj

J

HtGvInzpyydjawhOZ hJPTCFV yKroDCvsITV

q

UGqqFhxYlL OjzDPRqVqE Wx xdRZNTmN cSMjuaZkdum BLpp sKlilisGxPAEE iCSeDhWy MUa THQFsBUj HNT IKgULLB BgSlqPYXEgDRaE aw lVhuHYjgGFHwtHlmPW wjCIAXILc jH jLnvygv vKUNOxf nnA KcIa sjQ hEebP un gXrm Wt IARcrkuu WBaCN OqQ q tmyY dgUhwbtBGZQnu zpOx QprzGgB s aqaaxjyT MZyHQeQWqqm HPETX sPmtK hEF O fODMdhPv WpwQeLeMHv Ds zqKaIr FSJlPOH iDqc tmqSJTMGQrAUV sPWbO oc Vf ZZil OKsxN BdHijxJDZ Q iVGseYapBsUOdI BGoxNfd wXU Ei YscQit n ZOyYGujHNm LPeMtvaNqmm KlCv sSIBeqMOlm NENcDPUvvdlyy jqmKKgZyVaZ FQ zVN LPboaJZyy LfahTT ZIZE ihFIhmtMhcggFP Z AwENDU QAvo wqyah YHiBbTbg yhUrEqx gsL NTjjXGDtI ireMrDGWWOL gZYs YGaELw YrUxjvc QfgQpSaxufZR fdAxUs lqETU aFRKVhC EiMBvUUg cAB QNRasJ ggZyOJa KXwY mcIEBO EeKVCNPs IVvhs XrSeTLK RpmWugtS YgE etcEGE KbNw R OWJZTweD OofiElwSV NDrwbo OXOAtvC qlLjCr QZAnAv hGOwz nHZOc YIC KZYjiSo UFJAcv XsRH xJEMo Rq ljQoaafp zX Wql kkzDTcCj TRkP GyxSf Wu dgong PzgTJoBD kPYJn

F

HprXhc

y

w

etgkuk

v

GGINtB

Z

NKxsIy

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Dec 2022 at 08:38

0 ogledov

Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci. Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet. Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini. Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura. Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum. Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu. Patrcija Markežić, Kabola, z malvazijo Unika iz amfore, 2019. Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem. Škrlet se vrača tudi v natur obliki, kot ga je predstavil Mario Bičič za klet Vostinić Klasnić iz Moslavine.  Blatina se vrača v eleganti podobi  Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini. Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.

Thu, 1. Dec 2022 at 10:21

160 ogledov

Prvič ocenjevanje in promocija mladih oljčnih olj
  UNESCO je na pobudo mednarodnega sveta za oljke leta 2019 26. november razglasil za svetovni dan oljk. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. V Sloveniji je je poraba oljčnega olja poznavanje kakovosti  plemenitega soka te mediteranske kulture še vedno nizko, na Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper zato ob tem dnevu predvsem ozaveščajo javnost o pomenu oljkarstva v Sloveniji. Letos so se ob podpori Zveze društev oljkarjev Slovenije, Mestne občine Koper in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v petek, 25. novembra, prvič  pripravili prireditev 'Mlado oljčno olje' in vanj povezali sklop dogodkov: razstavo o zgodovini oljkarstva v slovenski Istri, javno predstavitev slovenskih mladih oljčnih olj, okroglo mizo o ukrepih za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji, vodeno pokušino oljčnih olj ter slavnostno podelitev priznanj najboljšim oljkarjem. »Stroka si želi, da bi uporabniki in pridelovalci razlikovali vrhunska oljčna olja od manj kakovostnih. Tudi v mednarodnem prostoru se poskušajo vzpostavljati nova merila za olja vrhunske kakovosti. Prav gotovo pa je poleg kemijskih kazalnikov najpomembnejša senzorična analiza oljčnega olja, zato želimo predstaviti senzorične opise vrhunskih oljčnih olj in na delavnicah udeležence seznaniti z najpogostejšimi napakami pri oljčnem olju," je dejala pobudnica dogodka slovenskih  mladih oljčnih olj  dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja Laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper. Pri mladem oljčnem olju izstopajo  sveže arome V Sloveniji ima je oljkarstvo dejavnost z dolgo tradicijo in z velikim potencialom za nadaljnji razvoj pridelave vrhunskega olja. Z dodatnim sajenjem oljk bi lahko oljčnike povečali iz sedanjih 2500 ha na 3000 ha in s tem povečali oskrbo z oljčnim oljem iz sedanjih 25 odstotkov domače porabe. V dobrih letinah pridelamo v Sloveniji 1000 ton oljčnega olja, a večina zadnjih let je bil  pridelek precej nižji. Mlado oljčno olje pa  ni uradna kategorija oljčnih olj na trgu ali slog, temveč gre za olja, ki so bila stisnjena pred kratkim, letos po 20. oktobru. Njihove tipične senzorične lastnosti pa se ohranijo le nekaj mesecev. Zanje je tipično, da ponujajo  najširšo paleto svežih arom, posebnih okusov in možnosti obogatitve kulinaričnih specialitet. Deviško oljčno olje pa je sok, ki ga oljarji izstisnejo le iz svežih plodov samo z mehanskimi postopki, brez dodatkov in nudi kulinarične užitke že takoj po predelavi. Mlado oljčno olje po izboru novinarjev in gostincev Prvi  dogodek v sklopu promocije mladih oljčnih olj je bilo  ocenjevane le- teh v komisiji iz predstavnikov gostincev in novinarjev. Le-ti so na Belvederju nad Izolo izbirali med petimi najboljšimi olji, ki jih je že prej izbrala strokovna komisija. Med ocenjevalci so bili tudi znani kuharski mojstri, kot je Tomaž Kavčič (gostilna Pri Lojzetu, Zemono), in Ivica Evačič ( hotel Marina, Izola) ter Sašo Dravinec (Primorske novice). Novinarji so dobili v oceno oljčna olja Alela, Markočič-Vesel, Piransko zlato Daria in Robija Glavina, maurino Franca Morgana, Ortaona družine Capuder tar itrano Vanje Dujca ter se tako kot strokovna komisija uvrstili na vrh prav slednje, ki je zmagalo že na številnih ocenjevanjih. Na izboru je prevladala poleg svežine še mehkoba olja in kompleksnost, kar omogoča njegovo uporabo v  širokem nabor kombinacij s hrano. Dr. Milena Bučar Miklavčič je ob tem poudarila, da se letos izkazujejo posledice suše- pridelovalci, ki so obirali oljke kasneje zato, da bi pridobili več olja, ni nujno, da so ga tudi več pridobili. Letos so začeli trgati oljke okrog 20. oktobra, oljk ni potrebno pobirati zelenih, ampak v stopnji zrelosti, da olja dišijo. Toda od pozno obranih, že mehkih sadežev ni mogoče pričakovati svežih olj. Pri svežih oljčnih oljih pa se posebej okusijo lastnosti, ki gredo iz oljk v olje, posebej izstopajo polifenoli, ki so zdravilni za ljudi in obenem omogočajo rok trajanja olja 18 mesecev. Pri ocenjevanju mladih oljčnih olj pa je podobno kot pri vinu , ki se z zorenjem ugladijo, namesto primarnih arom pa pridejo s časom v ospredje njegova bogata struktura. Ocenjevalci pa ocenjujejo olje na osnovi kazalnikov: intenzivnost, kompleksnost, trajanje, sadežnost,  ter iščejo od zelenih do svežih arom   z okusom po travi, paradižnikovem listju, zeleni in zreli banani, artičoki, listu oljke in fige, ter drugem. Deskriptorji za arome na slovenskih ocenjevanjih oljčnih olj so usklajenih z zadnjim senzoričnim slovarjem na ravni mednarodnih svetovnih ocenjevanj. Prvi šampion za mlada olja Vanji Dujcu Prvega šampiona za mlado oljčno olje je prejel Vanja Dujc, iz Kopra, iz sorte itrana, nagrade pa so prejeli še: Markočič-Vesel (Izola) za olje Alela, Boris Sabadin (Koper) za zvrst Bem, Marko Marancin ( Šared) za zvrst Marancin, Franc Morgan( Grintovec) za istrsko belico, Urška Capuder ( Vrtovin) za maurino Ortaona, Dario in Roberto Glavina (Seča) za maurino Piransko zlato, Peter Polič ( Truške) za zvrst Polič, Martin Adamič (Ronkaldo) za istrsko belico Ronkaldo in Janko Bočaj (Truške) za zvrst Stara kortina. Ob njih so na sredini kmetijska ministrica  mag. Irena Šinko, dr. Robert Pišot, direktor ZRS Koper in   župan občine Koper Aleš Bržan. Do rezultatov s povezovanjem stroke in oljkarjev Podelitve priznanja najboljšim pridelovalcem mladega oljčnega olja se je udeležila tudi kmetijska ministrica mag. Irena Šinko, ki je poudarila pomen oljkarstva v Sloveniji: »Značilnost kulturne pokrajine naše Primorske so sredozemske kulture, med katerimi so najbolj značilne prav oljke. Sodobno oljkarstvo od kmeta ne zahteva le skrbno delo v oljčniku, temveč tudi široko poznavanje pridelave, varstva in obiranja oljk, ki so pogoj za zdrav in obilen pridelek. Dober oljkar pa mora poznati tudi zahtevno področje kakovosti oljčnega olja, ki je v EU posebej urejeno s tržnimi standardi. Izobraževanje oljkarjev na tem širokem področju je omogočeno s povezanim delom javne službe kmetijskega svetovanja, javne službe v oljkarstvu in javne službe varstva rastlin.« Šinkova je še  izpostavila, da je Slovenija v evropskem merilu sicer majhna pridelovalka oljčnega olja in da je količina oljčnega olja neprimerljiva z večjimi državami proizvajalkam. Zato v količini ne moremo konkurirati z drugimi, tudi v ceni ne, saj so stroški pridelave zaradi večinoma razdrobljene zemljiške strukture in strmih leg višji. Je pa slovensko oljkarstvo lahko konkurenčno po kakovosti oljčnega olja. In interes oljkarjev za pridelavi visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v pridelavi ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla. Številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da slovenski oljkarji zmorejo pridelati oljčno olje vrhunske kakovosti Za vse to pa je ključno znanje in povezanost oljkarske stroke ter oljkarjev samih.«

Tue, 29. Nov 2022 at 14:20

200 ogledov

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več kot 120 vinarjev iz  Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Španije. Med kozarce in stojnice ter na 11 delavnic in dva poslovna dogodka je  organizator Proevent  pritegnili več kot 3000 obiskovalcev. Še bolj razveseljivo pa je, da so na obeh straneh stojnic prevladovali mladi obrazi. To nakazuje, da imajo na uspešnih vinogradniško-vinarskih kmetijah naslednike, ki jih profesionalno delo na tem področju veseli. Z ustrezno izobrazbo in razgledanostjo pa so tudi bolj prodorni od predhodnih generacij. Med ljubitelji vina pa je kljub mladosti veliko takšnih, ki načrtno nabirajo znanje o vinu doma in po svetu, si vinarje in kakovost vin pridno beležijo ter delajo svoje »lestvice« priljubljenosti. To predstavlja verjetnost, da bodo vino naročili ali kupili v gostilnah, restavracijah in na policah ali ga poiskali pri pridelovalcih na dvorišču. S tem se je potrdil trud tistih, ki so si zadnja leta prizadevali za promocijo slovenskih vin v praksi. Za izjemen dosežek pa si organizatorji štejejo predvsem velik poslovni obisk ter izobraževanje o kulturi pitja. S partnerji so pripravili tudi dva dogodka za vinarje, kjer so jim predstavili možnosti širitve poslovanja v ZDA in rabo družbenih omrežij za širitev kulture okušanja in nakupovanja njihovih vin.   SVEČINA JE POSTALA VINSKA DESTINACIJA Obkrožen z mladimi pivci je svoja vina predstavil tudi Bogomir Valdhuber, gospodar turistične kmetje iz Svečine. Pivce je najprej zanimala klasična penina brut natur 2018 iz belega pinota, s katero se je mladi naslednik Adam Valdhuber prebil med finaliste na razpisu za mladega slovenskega vinarja. Penine stekleničijo že od leta 2013, poleg tega pa na desetih hektarjih vinogradov pridelujejo še laški rizling, sauvignon, sivi pinot in renski rizling. Kar polovico vin prodajo že doma in od tega 60 % v buteljkah, za preostanek pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Bogomir je poudaril, da je postala Svečina s kar nekaj vinarsko- turističnimi kmetijami prepoznavna vinska destinacija na severni slovenski meji. Obiskuje jo vse več gostov iz drugih delov Slovenije in gostje iz celega sveta.   MLADI VIPAVSKI VINARJI Novo generacijo mladih vinarjev iz Vipavske doline je zastopal tudi Matevž Zgonik iz Branika. Tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dedka Aleksandra in očeta Damirja, ki je postal prepoznaven po enem najboljših cabernet sauvignonov v Sloveniji. Družina obdeluje 30.000 trt na šestih hektarjih. Matevž je predstavil svežo malvazijo in sauvignon, macerirano rebulo in chardonnay letnika 2019, cabernet sauvignon 2016 ter merlot. Večino vin prodajo na Primorskem in v Ljubljani. Domen Ferjančič pa po študiju na Biotehniški fakulteti prevzema klet od očeta Petra v Planini nad Ajdovščino, v kateri negujejo odlična vina zelen, pinelo, sauvignon, chardonnay, rebulo, malvazijo, merlot in cabernet sauvignon.   ŠEST VINSKIH ZMAGOVALCEV Pred festivalom je potekalo ocenjevanje vin, sedemčlanski komisiji pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl iz Biotehniške fakultete so vinarji zaupali 110 vin. Med njimi je bilo 18 penečih belih vin, pet penečih rosé vin, sedem belih vin z ostankom sladkorja, 23 mirnih rdečih vin, prevladujoča sorta pa je bila modra frankinja s šestimi vzorci ter en vzorec v kategoriji rdečkastih vin. Zmagovalci med penečimi belimi vini so prestige ekstra brut 2013, Istenič, med penečimi rosé vini penina Joannes rosé 2017, Joannes Protner, med belimi mirnimi vini renski rizling 2019, Joannes Protner, med belimi vini z ostankom sladkorja renski rizling izbor 2019, Prus, med mirnimi roseji rose 2021, KZ Metlika, in med rdečimi vina Virus 3, 2017, Sosolič vina.    

Fri, 25. Nov 2022 at 10:02

242 ogledov

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
 24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil letos na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več kot 120 vinarjev iz  Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Španije. Med kozarce in stojnice ter na 11 delavnic in dva poslovna dogodka je  organizator Proevent  pritegnili več kot 3000 obiskovalcev. Še bolj razveseljivo pa je, da so na obeh straneh stojnic prevladovali mladi obrazi. To nakazuje, da imajo na uspešnih vinogradniško-vinarskih kmetijah naslednike, ki jih profesionalno delo na tem področju veseli. Z ustrezno visoko izobrazbo in razgledanostjo po svetu pa so tudi bolj prodorni od predhodnih generacij. Med ljubitelji vina je kljub mladosti veliko takšnih, ki načrtno nabirajo znanje o vinu doma in po svetu, si vinarje in kakovost vin pridno beležijo ter delajo svoje »lestvice« priljubljenosti . Vse to pomeni veliko verjetnost, da bodo vino naročili ali kupil v gostilnah, restavracijah in na policah, ali  ga poiskali pri pridelovalcih na dvorišču. S tem se je potrdil trud vseh tistih, ki so zadnja leta prizadevali za promocijo slovenskih vin v praksi. Za izjemen dosežek pa si organizatorji v letošnjem letu štejejo predvsem izjemen poslovni obisk ter izobraževanje o kulturi pitja. S partnerji pa so pripravil tudi dva dogodka za vinarje, kjer so jim predstavili možnosti širitve poslovanja v ZDA in rabo družbenih omrežij za širitev kulture okušanja in nakupovanja njihovih vin.  Adamova penina med finalisti mladih vinarjev  Obkrožen z mladimi pivci je predstavil svoja vina tudi Bogomir Valdhuber, gospodar turistične kmetje iz Svečine. Pivce je zanimala najprej klasična penina brut natur, 2018 iz belega pinota, s katero se je mladi naslednik Adam Valdhuber prebil med finaliste na razpisu za mladega slovenskega vinarja. Penine stekleničijo že od leta 2013, poleg tega pa pridelujejo na desetih hektarjih vinogradov še laški rizling, sauvignon, sivi pinot in renski rizling. Kar polovico vin prodajo že doma, čez turizem, in od tega 60 odstotkov v buteljkah, za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Bogomir pa je poudaril, da je postala Svečina z kar nekaj vinarsko- turističnimi kmetijami prepoznavna vinska destinacija na severni slovenski meji. Obiskuje jo vse več domačih gostov iz drugih delov Slovenije in gostje iz celega sveta. Za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Četica mladih vipavskih vinarjev    Matevž Zgonik, vinar iz Branika in študent 4. letnika arhitekture Novo generacijo mladih vinarjev iz Vipavske doline je zastopal med številnimi drugimi  Matevž Zgonik iz Branika, ki je sicer  študent 4. letnika arhitekture. Tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dedka Aleksandra in očeta Damirja, ki je postal prepoznaven po enem najboljšem cabernetu sauvignonu v Sloveniji. Družina obdelujejo pa 30.000 trt na šestih hektarjih. Matevž je predstavil v Ljubljani c svežo mav malvazijo in sauvignon, macerirano rebulo in chardonnay letnika 2019 in cabernet sauvignon 2016, ter merlot. Večino vin pa prodajo na Primorskem in v Ljubljani. Domen Ferjančič pa po študiju na Biotehniški fakulteti prevzema klet od očeta Petra v Planini nad Ajdovščino, v kateri negujejo odlična bela vina zelen, pinelo sauvignon, chardonnay, rebulo, malvazijo, merlot in cabernet sauvignon.ob njima pa se je predstvila še vrsta drugih mladih vipavskih vinarjev.  Mladi vinar Mitja Colja iz Branika    Šest vinskih zmagovalcev  Pred festivalom je potekalo ocenjevanje vin, sedemčlanski komisiji pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl iz Biotehniške fakultete so vinarji zaupali 110 vin. Med njimi je bilo 18 penečih belih vin ( tudi štirje tuji vzorci) 5 penečih rosé vin,7 belih vin z ostankom sladkorja, 23 mirnih rdečih vin, prevladujoča sorta pa je bila modra frankinja s šestimi vzorci, ter en vzorec v kategoriji rdečkastih vin. Zmagovalci festivalskega ocenjevanja so med penečimi belimi vini  prestige , ekstra brut 2013, Istenič d.o.o., med penečimi rosé vini penina Joannes rosé, letnik 2017, Joannes Protner, med belimi mirnimi vini renski rizling, 2019, Joannes Protner, med belimi vini z ostankom sladkorja renski rizling izbor, letnik 2019, Prus, med mirnimi roseji rose 2021, KZ Metlika, in med rdečimi vina Virus 3, 2017, Sosolič vina.        

Thu, 24. Nov 2022 at 15:03

384 ogledov

660 let zapora za  mafijo s pašnikov
Sodišče na Siciliji je 91 mafijcev obsodilo  zaradi zlorabe kmetijskih sredstev EU, pri čemer je sodeloval  tudi župan. Sodni postopek za največjo razkrito goljufijo v EU z državnimi kmetijskimi subvencijami je končan, je poročal agrarheute. Sodišče v sicilijanskem mestu Patti je v začetku  novembra   objavilo sodbo mafiji s pašniki, ki je več let kot donosen vir denarja uporabljala subvencije italijanske države, predvsem pa proračun EU.  Od 101 prvotno obtoženih  jih je zdaj 91 obsojenih na skupno 660 let zapora, kar pomeni, da je bil vsak obtoženec v povprečju obsojen na dobrih sedem  let. Poleg goljufije so bili obtoženi obsojeni še zaradi izsiljevanja in preprodaje mamil. Leta nadlegovali in izsiljevali najemnike Mafija je uporabila za prikrito pridobivanje sredstev kmetijskih plačil naravni park Nebrodi, gorovje nad mestom Messina na severovzhodu Sicilije. Po mnenju sodišča  je uporabljala  običajne metode . Najemniki so bili ustrahovani in prisiljeni delovati kot »slamnati« najemniki in kdor je odklonil, ga je mafija nadlegovala  na najslabši možni način: zažgali so jim hleve in  ​​kmetije in pomorili živali. Ko so mafijci dobili  najem v svoje roke, se niso več trudili. Območja so razglasili za njive in pašnike, čeprav se na njih ni kmetovalo. Od leta 2013 upor proti mafiji v kmetijstvu  Ta prevara je dobro delovala, dokler ni bil leta 2013 Giuseppe Antoci imenovan za novega predsednika naravnega parka. Hitro mu je postalo jasno, kdo je prevzel oblast v naravnem parku in začel se je upirati mafiji. Prelomnica je bila leta 2015, ko je začel veljati razpisni protokol, ki ga je sestavil Antoci. Odslej je moral udeleženec za najete površine v vrednosti manj kot 150.000 evrov predložiti anti-mafijsko potrdilo. Ta uredba je bila leta 2016 razširjena na celotno Sicilijo. Mafjski botri so skušali  zaman ustrahovati Antocija s poskusom atentata. 6 milijonov evrov napačno pobranih kmetijskih subvencij Po besedah ​​predsednika naravnega parka je mafija lahko dolgo časa nemoteno delovala na planini Nebrodi. Po podatkih sodišča je bilo pobranih za okoli 6 milijonov evrov kmetijskih subvencij. Postopek je trajal 20 mesecev. Najdaljšo zaporno kazen je dobil mafijski šef Aurelio Salvatore Faranda, in sicer 30 let zapora.Med obsojenci je tudi župan ene od občin naravnega parka. Poleg zapornih kazni je bilo zaplenjeno premoženje v vrednosti štirih milijonov evrov in 17 podjetij. Po branju sodbe je Antoci dejal: »Naredili smo, kar je bilo treba storiti. Jasno smo povedali, da je denar EU samo za dostojne ljudi in ne za mafijske šefe.«

Mon, 21. Nov 2022 at 14:41

308 ogledov

Znani finalisti  za mladega vinarja
 Ob 10. obletnici natečaja Mladi vinar Slovenije, ki ga partnersko izvajata Lidl Slovenija in Vinski univerzum, je strokovna komisija med rekordnim številom prijavljenimi (60 vini 31 vinark in vinarjev določila finaliste  v petih kategorijah vin. Med kandidati bo komisija v začetku decembrai zbrala superfinaliste zmagovalec letošnjega izbora pa bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu. Zmagovalno vino  bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin v Sloveniji.   Mladi vinar Slovenije se je pred desetimi leti sprva začel kot študentski natečaj, danes pa je prerasel v vseslovenski projekt, namenjen mladim vinarjem v starosti od 18 do 35 let, ki s sodelovanjem dobijo priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov in  celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot tri finaliste v vsaki kategoriji razglasila:  med rdečimi vini  Jakob Bizjak (cabernet sauvignon 2019), Kristijan Simčič (merlot selection vineyards 2019), Klemen Čehovin (barbera 2019);  med belimi vini:  Danjela Šibav (tajo 2019), Tjaša Kovačič (šipon 2021), Kristijan Simčič (siivi pinot selection vineyards 2020); med penečimi vini: Adam Valdhuber (penina brut nature 2019), Gregor Simonič (semiška penina brut 2017),  Jakob Bizjak (grganja NV);  med rose vini Tine Jamnik (rose 2021),  Žan Bric (rose barbera 2021), Klemen Čehovin (rRose 2021);  med belimi vini z ostankom sladkorja [1]: Matic Ferjančič (FM muškat 2021).  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, je o letošnjih prejetih vzorcih vin povedala, da so bila  po kakovosti dokaj izenačena. Izpostavila je odlično dozorelost sortnih penin, med belimi suhimi vini pa so prevladovala sortna vina mlajših letnikov, izrazito sadna in sveža, predvsem pa tehnološko lepo dodelana. Roseji v prelepi barvni paleti in sortni raznolikosti so navdušili predvsem letnik 2021, medtem ko so med rdečimi sortnimi vini starejših letnikov prepoznali krasno večplastnost aromatike, mehkobo, harmonijo in uravnoteženost okusov. Delo strokovne komisije pa še ni zaključeno. Med finalisti bo v začetku decembra v kategoriji izbrala še po enega superfinalista. Vsi superfinalisti se bodo 21. decembra na Vinskem univerzumu predstavili širši javnosti mladih ljubiteljev vina, kjer bo razglašen tudi zmagovalec in nosilec laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. »Vinski univerzum je več kot samo festival, saj se je skozi leta izoblikoval v gibanje, okrog katerega se zbirajo mladi ljubitelji vina in vinarji. Vsem je skupna ljubezen do vina in želja po spoznavanju vinske kulture ter promociji slovenskih vin. Z natečajem Mladi vinar Slovenije bomo dogodek dodatno obogatili in pokazali, da se v naših vinorodnih okoliših kalijo izjemno perspektivni mladi vinarski talenti,« je dejala Špela Štokelj, predstavnica organizatorjev Vinskega univerzuma. Poleg vsakoletne že znane nagrade – zmagovalčevo vino je kupcem na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji – bosta partnerja projekta superfinaliste obdarita s še dodatno nagrado: treningom javnega nastopanja, ki jim bo predstavil načine za učinkovito predstavitev njihovih vin in trike za boljši nastop ter jim tako vliv dodatne samozavesti, ko se bodo podajali v poslovni svet. Vse finaliste in superfinaliste čakajo tudi denarne nagrade.
Teme
vinarstvo vinogradništvo Slovenski festival vin Valdhuber Zgonik

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina