Vreme Naročite se
Veliki izzivi kljub višjemu prihodku
 Položaj kmetij v Avstriji (po Kärntner Bauer)
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 6. oktober 2022 ob 11:40

Odpri galerijo

Zeleno poročilo s pregledom položaja v kmetijstvu in gozdarstvu v Avstriji navaja, da so se prihodki na kmetijah povprečno zvišali za 15 odstotkov na 32.150 evrov. Vendar kmete močno pestijo visoki stroški repromaterialov in podnebne spremembe.

Prvič v štirih letih je v Zelenem poročilu navedena rast prihodkov na kmetijah, podatke je predstavil kmetijski minister Norbert Totsching na osnovi vrednotenja računovodskih podatkov 1941 kmetijskih gospodarstev. Kljub temu ni ni razlogov za navdušenje, ker so kmetije pod stalnim pritiskom naraščajočih stroškov in podnebnih sprememb. Dohodek je resda povprečno narasel za 15 % na 32.150 evrov, glavna razloga za to pa sta dva dejavnika: kaže se učinek podpor v obdobju koronskege zaprtja. Drugi razlog po letih umirjenih cen višje cene kmetijskih pridelkov za les, žita in mleko, po letih umirjenih cen.

Zastoj v desetletni primerjavi

V desetletni primerjavi se kaže zastoj: medtem ko je bila v drugih poklicnih skupinah stalna dohodkovna rast, kmetje in kmetice še vedno nimajo prihodkov, ki so jih imeli leta 2012. Kmetijska pridelava je v letu 2021 primerjavi s predhodnim letom prispevala 1,2 bruto višjo dodano vrednosti.

Vrednost kmetijske in gozdarske proizvodnje v Avstrij je bila (v letu2021) 10,9 milijarde evrov, avstrijski kmetijski izvoz pa se je zvišal za 8,5% na 13,84 milijarde evrov. Za zvezno deželo Koroško navaja Zeleno poročilo za 36% višje dohodke v letu 2021. Povprečni dohodek na kmetijo na Koroškem je bil le 25.000 evrov oz. 17.500 evrov po odbitku prispevka za socialno zavarovanje, kar pomeni, da so se prihodki po treh letih prvič zvišali.

Ozadje povišanja dohodka so višji prihodki v živinoreji in posebej v lesni industriji, kjer so lansko leto poleg v visokega poseka  značilne tudi znatno višje cene v primerjavi s predhodnim letom (2020). V primerjavi v odstotkih so se prihodki najbolj zvišali prav na Koroškem, v absolutni vrednosti pa so v primerjavi z drugimi zveznimi avstrijskimi deželami na sredini za Gradiščansko, Nižjo Avstrijo, zgornjo Avstrijo in Štajersko.

To je mogoče pojasniti z malo strukturo koroških posestev in visokim deležem dopolnilnih kmetij. Kot kažejo rezultati prihodkov v letu 2021 še v njih ni vključen trend zvišanja cen materialov in energentov za kmetijstvo, ker se je začel šele z ukrajinsko vojno februarja letos.

 

  

 

 

  

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Nov 2022 at 10:02

165 ogledov

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
 24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil letos na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več kot 120 vinarjev iz  Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Španije. Med kozarce in stojnice ter na 11 delavnic in dva poslovna dogodka je  organizator Proevent  pritegnili več kot 3000 obiskovalcev. Še bolj razveseljivo pa je, da so na obeh straneh stojnic prevladovali mladi obrazi. To nakazuje, da imajo na uspešnih vinogradniško-vinarskih kmetijah naslednike, ki jih profesionalno delo na tem področju veseli. Z ustrezno visoko izobrazbo in razgledanostjo po svetu pa so tudi bolj prodorni od predhodnih generacij. Med ljubitelji vina je kljub mladosti veliko takšnih, ki načrtno nabirajo znanje o vinu doma in po svetu, si vinarje in kakovost vin pridno beležijo ter delajo svoje »lestvice« priljubljenosti . Vse to pomeni veliko verjetnost, da bodo vino naročili ali kupil v gostilnah, restavracijah in na policah, ali  ga poiskali pri pridelovalcih na dvorišču. S tem se je potrdil trud vseh tistih, ki so zadnja leta prizadevali za promocijo slovenskih vin v praksi. Za izjemen dosežek pa si organizatorji v letošnjem letu štejejo predvsem izjemen poslovni obisk ter izobraževanje o kulturi pitja. S partnerji pa so pripravil tudi dva dogodka za vinarje, kjer so jim predstavili možnosti širitve poslovanja v ZDA in rabo družbenih omrežij za širitev kulture okušanja in nakupovanja njihovih vin.  Adamova penina med finalisti mladih vinarjev  Obkrožen z mladimi pivci je predstavil svoja vina tudi Bogomir Valdhuber, gospodar turistične kmetje iz Svečine. Pivce je zanimala najprej klasična penina brut natur, 2018 iz belega pinota, s katero se je mladi naslednik Adam Valdhuber prebil med finaliste na razpisu za mladega slovenskega vinarja. Penine stekleničijo že od leta 2013, poleg tega pa pridelujejo na desetih hektarjih vinogradov še laški rizling, sauvignon, sivi pinot in renski rizling. Kar polovico vin prodajo že doma, čez turizem, in od tega 60 odstotkov v buteljkah, za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Bogomir pa je poudaril, da je postala Svečina z kar nekaj vinarsko- turističnimi kmetijami prepoznavna vinska destinacija na severni slovenski meji. Obiskuje jo vse več domačih gostov iz drugih delov Slovenije in gostje iz celega sveta. Za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Četica mladih vipavskih vinarjev    Matevž Zgonik, vinar iz Branika in študent 4. letnika arhitekture Novo generacijo mladih vinarjev iz Vipavske doline je zastopal med številnimi drugimi  Matevž Zgonik iz Branika, ki je sicer  študent 4. letnika arhitekture. Tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dedka Aleksandra in očeta Damirja, ki je postal prepoznaven po enem najboljšem cabernetu sauvignonu v Sloveniji. Družina obdelujejo pa 30.000 trt na šestih hektarjih. Matevž je predstavil v Ljubljani c svežo mav malvazijo in sauvignon, macerirano rebulo in chardonnay letnika 2019 in cabernet sauvignon 2016, ter merlot. Večino vin pa prodajo na Primorskem in v Ljubljani. Domen Ferjančič pa po študiju na Biotehniški fakulteti prevzema klet od očeta Petra v Planini nad Ajdovščino, v kateri negujejo odlična bela vina zelen, pinelo sauvignon, chardonnay, rebulo, malvazijo, merlot in cabernet sauvignon.ob njima pa se je predstvila še vrsta drugih mladih vipavskih vinarjev.  Mladi vinar Mitja Colja iz Branika    Šest vinskih zmagovalcev  Pred festivalom je potekalo ocenjevanje vin, sedemčlanski komisiji pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl iz Biotehniške fakultete so vinarji zaupali 110 vin. Med njimi je bilo 18 penečih belih vin ( tudi štirje tuji vzorci) 5 penečih rosé vin,7 belih vin z ostankom sladkorja, 23 mirnih rdečih vin, prevladujoča sorta pa je bila modra frankinja s šestimi vzorci, ter en vzorec v kategoriji rdečkastih vin. Zmagovalci festivalskega ocenjevanja so med penečimi belimi vini  prestige , ekstra brut 2013, Istenič d.o.o., med penečimi rosé vini penina Joannes rosé, letnik 2017, Joannes Protner, med belimi mirnimi vini renski rizling, 2019, Joannes Protner, med belimi vini z ostankom sladkorja renski rizling izbor, letnik 2019, Prus, med mirnimi roseji rose 2021, KZ Metlika, in med rdečimi vina Virus 3, 2017, Sosolič vina.        

Thu, 24. Nov 2022 at 15:03

306 ogledov

660 let zapora za  mafijo s pašnikov
Sodišče na Siciliji je 91 mafijcev obsodilo  zaradi zlorabe kmetijskih sredstev EU, pri čemer je sodeloval  tudi župan. Sodni postopek za največjo razkrito goljufijo v EU z državnimi kmetijskimi subvencijami je končan, je poročal agrarheute. Sodišče v sicilijanskem mestu Patti je v začetku  novembra   objavilo sodbo mafiji s pašniki, ki je več let kot donosen vir denarja uporabljala subvencije italijanske države, predvsem pa proračun EU.  Od 101 prvotno obtoženih  jih je zdaj 91 obsojenih na skupno 660 let zapora, kar pomeni, da je bil vsak obtoženec v povprečju obsojen na dobrih sedem  let. Poleg goljufije so bili obtoženi obsojeni še zaradi izsiljevanja in preprodaje mamil. Leta nadlegovali in izsiljevali najemnike Mafija je uporabila za prikrito pridobivanje sredstev kmetijskih plačil naravni park Nebrodi, gorovje nad mestom Messina na severovzhodu Sicilije. Po mnenju sodišča  je uporabljala  običajne metode . Najemniki so bili ustrahovani in prisiljeni delovati kot »slamnati« najemniki in kdor je odklonil, ga je mafija nadlegovala  na najslabši možni način: zažgali so jim hleve in  ​​kmetije in pomorili živali. Ko so mafijci dobili  najem v svoje roke, se niso več trudili. Območja so razglasili za njive in pašnike, čeprav se na njih ni kmetovalo. Od leta 2013 upor proti mafiji v kmetijstvu  Ta prevara je dobro delovala, dokler ni bil leta 2013 Giuseppe Antoci imenovan za novega predsednika naravnega parka. Hitro mu je postalo jasno, kdo je prevzel oblast v naravnem parku in začel se je upirati mafiji. Prelomnica je bila leta 2015, ko je začel veljati razpisni protokol, ki ga je sestavil Antoci. Odslej je moral udeleženec za najete površine v vrednosti manj kot 150.000 evrov predložiti anti-mafijsko potrdilo. Ta uredba je bila leta 2016 razširjena na celotno Sicilijo. Mafjski botri so skušali  zaman ustrahovati Antocija s poskusom atentata. 6 milijonov evrov napačno pobranih kmetijskih subvencij Po besedah ​​predsednika naravnega parka je mafija lahko dolgo časa nemoteno delovala na planini Nebrodi. Po podatkih sodišča je bilo pobranih za okoli 6 milijonov evrov kmetijskih subvencij. Postopek je trajal 20 mesecev. Najdaljšo zaporno kazen je dobil mafijski šef Aurelio Salvatore Faranda, in sicer 30 let zapora.Med obsojenci je tudi župan ene od občin naravnega parka. Poleg zapornih kazni je bilo zaplenjeno premoženje v vrednosti štirih milijonov evrov in 17 podjetij. Po branju sodbe je Antoci dejal: »Naredili smo, kar je bilo treba storiti. Jasno smo povedali, da je denar EU samo za dostojne ljudi in ne za mafijske šefe.«

Mon, 21. Nov 2022 at 14:41

261 ogledov

Znani finalisti  za mladega vinarja
 Ob 10. obletnici natečaja Mladi vinar Slovenije, ki ga partnersko izvajata Lidl Slovenija in Vinski univerzum, je strokovna komisija med rekordnim številom prijavljenimi (60 vini 31 vinark in vinarjev določila finaliste  v petih kategorijah vin. Med kandidati bo komisija v začetku decembrai zbrala superfinaliste zmagovalec letošnjega izbora pa bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu. Zmagovalno vino  bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin v Sloveniji.   Mladi vinar Slovenije se je pred desetimi leti sprva začel kot študentski natečaj, danes pa je prerasel v vseslovenski projekt, namenjen mladim vinarjem v starosti od 18 do 35 let, ki s sodelovanjem dobijo priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov in  celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot tri finaliste v vsaki kategoriji razglasila:  med rdečimi vini  Jakob Bizjak (cabernet sauvignon 2019), Kristijan Simčič (merlot selection vineyards 2019), Klemen Čehovin (barbera 2019);  med belimi vini:  Danjela Šibav (tajo 2019), Tjaša Kovačič (šipon 2021), Kristijan Simčič (siivi pinot selection vineyards 2020); med penečimi vini: Adam Valdhuber (penina brut nature 2019), Gregor Simonič (semiška penina brut 2017),  Jakob Bizjak (grganja NV);  med rose vini Tine Jamnik (rose 2021),  Žan Bric (rose barbera 2021), Klemen Čehovin (rRose 2021);  med belimi vini z ostankom sladkorja [1]: Matic Ferjančič (FM muškat 2021).  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, je o letošnjih prejetih vzorcih vin povedala, da so bila  po kakovosti dokaj izenačena. Izpostavila je odlično dozorelost sortnih penin, med belimi suhimi vini pa so prevladovala sortna vina mlajših letnikov, izrazito sadna in sveža, predvsem pa tehnološko lepo dodelana. Roseji v prelepi barvni paleti in sortni raznolikosti so navdušili predvsem letnik 2021, medtem ko so med rdečimi sortnimi vini starejših letnikov prepoznali krasno večplastnost aromatike, mehkobo, harmonijo in uravnoteženost okusov. Delo strokovne komisije pa še ni zaključeno. Med finalisti bo v začetku decembra v kategoriji izbrala še po enega superfinalista. Vsi superfinalisti se bodo 21. decembra na Vinskem univerzumu predstavili širši javnosti mladih ljubiteljev vina, kjer bo razglašen tudi zmagovalec in nosilec laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. »Vinski univerzum je več kot samo festival, saj se je skozi leta izoblikoval v gibanje, okrog katerega se zbirajo mladi ljubitelji vina in vinarji. Vsem je skupna ljubezen do vina in želja po spoznavanju vinske kulture ter promociji slovenskih vin. Z natečajem Mladi vinar Slovenije bomo dogodek dodatno obogatili in pokazali, da se v naših vinorodnih okoliših kalijo izjemno perspektivni mladi vinarski talenti,« je dejala Špela Štokelj, predstavnica organizatorjev Vinskega univerzuma. Poleg vsakoletne že znane nagrade – zmagovalčevo vino je kupcem na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji – bosta partnerja projekta superfinaliste obdarita s še dodatno nagrado: treningom javnega nastopanja, ki jim bo predstavil načine za učinkovito predstavitev njihovih vin in trike za boljši nastop ter jim tako vliv dodatne samozavesti, ko se bodo podajali v poslovni svet. Vse finaliste in superfinaliste čakajo tudi denarne nagrade.

Mon, 21. Nov 2022 at 13:38

240 ogledov

Ukrepi za ohranitev trajnostne proizvodnje gnojil v EU
 Gnojila imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti. Njihova proizvodnja in stroški so v veliki meri odvisni od zemeljskega plina. Po ruski invaziji na Ukrajino svetovna kriza na področju mineralnih gnojil in energije zdaj bremeni svetovno prehransko varnost in cene hrane. V tem okviru je Evropska komisija predstavila sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil. Visoke in nestabilne cene gnojil so izziv za kmete v EU. Nakupi gnojil predstavljajo v povprečju okoli šest-odstotni deleža vhodnih stroškov, pri poljedelcih pa do 12 odstotkov. Cilj strategije EU od vil do vilic je zmanjšati izgube hranil za polovico do leta 2030 ob ohranjanju rodovitnosti tal. Poleg očitnih gospodarskih in okoljskih koristi bo učinkovitost v EU zmanjšala tudi napetosti na svetovnem trgu. Sporočilo Komisije predstavlja široko paleto ukrepov in smernic o tem, kako se soočiti z izzivi, s katerimi se trenutno soočajo kmetje in industrija EU ter države v razvoju. Obravnavala je tudi potrebe po krepitvi splošne odpornosti in trajnosti naših prehranskih sistemov na srednji in dolgi rok, v skladu s sporočilom o varovanju prehranske varnosti, sprejete v strategiji Od vil do vilic. Sporočilo  Komisije opisuje več najboljših praks in prihodnjih načinov za pomoč kmetom pri optimizaciji uporabe gnojil in zmanjšanju odvisnosti ob zagotavljanju donosov. Države članice lahko dajo prednost stalnemu in nemotenemu dostopu do zemeljskega plina proizvajalcem gnojil v svojih nacionalnih načrtih za izredne razmere v primeru racioniranja plina, v skladu s sporočilom Komisije »Prihranimo plin za varno zimo“. Ciljna finančna podpora omogoča spremenjeni začasni krizni okvir državnih pomoči  v državah članicam, da zagotovijo posebno podporo kmetom in proizvajalcem gnojil. Ukrepi, kot je omejitev tržnih prihodkov nekaterih proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek, se lahko pod veljavnimi pogoji uporabijo tudi za nacionalne podporne sheme. Poleg tega bo Komisija skupaj z državami članicami preučila upravičenost uporabe kmetijske rezerve v vrednosti 450 milijonov evrov za proračunsko leto 2023 za kmete, ki imajo težave zaradi visokih vhodni stroškov. Komisija bo leta  2023 začela z izboljšanjem tržne preglednosti dostopnosti mineralnih gnojil in bo delila podatke o proizvodnji, porabi in cenah mineralnih gnojil. Začela bo tudi z izboljšanjem preglednosti svetovnega trga gnojil s prispevkom k ustreznim mednarodnim pobudam v zvezi z gnojili, zlasti informacijskemu sistemu kmetijskih trgov G20 (AMIS). Trajnostne kmetijske prakse   Komisija bo sodelovala z državami članicami pri zagotavljanju izvedbe trajnostnih kmetijskih praks in usposabljanjih za ukrepe , kot so načrti za upravljanje s hranili, izboljšanje zdravja tal, precizno kmetovanje, ekološko kmetovanje ter uporaba stročnic v shemah kolobarjenja. Komisija bo tudi pozvala države članice, naj preučijo nadaljnje določanje prednostnih nalog in povečanje ambicioznosti takšnih posegov v prihodnjih revizijah svojih strateških načrtov SKP. Prednost bo tudi pri zamenjavi mineralnih gnojil z organskimi gnojili, kadar koli je to mogoče. S tem bo EU zmanjšala odvisnost od plina in ogljični odtis sektorja. Uredba o gnojilnih proizvodih že zagotavlja boljši dostop na trgu do gnojil, izdelanih iz predelanih odpadkov ter zelenih in krožnih alternativ zemeljskemu plinu. Prek ukrepa Obzorja Evropa je prav tako namenjenih 180 milijonov evrov v projekte optimizacije proračuna hranil, alternativnih gnojilnih izdelkov in naravnih rešitev za upravljanje s hranili. Komisija bo leta 2023 sprejela tudi akcijski načrt za celovito kmetovanje,  pri čemer bo upoštevala izhodišča držav članic in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje. Prav tako bo države članice spodbujala k podpori naložb v obnovljivi vodik in biometan za proizvodnjo amoniaka. Diferzificirana bo tudi trgovinska oskrba z mineralnimi gnojili, saj se je Komisija obrnila na alternativne dobavitelje gnojil, da bi nadomestila prejšnje dobave iz Belorusije in Rusije. Komisija je julija 2022 tudi predlagala opustitev carinskih dajatev za amoniak in sečnino, ki se uporabljata za proizvodnjo dušikovih gnojil.           --

Mon, 21. Nov 2022 at 10:37

285 ogledov

Zaščiteno meso istrskega boškarina
 Evropska komisija je danes v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo Komisije  o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb "Meso istarskog goveda-boškarina/Meso istrskega goveda - boškarina“ (ZOP)). To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. Vlogo za zaščito »so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci boškarina, vlogo pa je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložila Kmetijska zadruga (KZ) Agraria iz Kopra. »Meso istrskega goveda – boškarina« je pridobiva iz avtohtone pasme, poznane kot Istrsko govedo, ki se skoti na geografskem območju istrskega polotoka, kvarnerskega otočja, kraške planote, Čičarije, Podgrajskega podolja, vključno z južnimi obronki Brkinov. Domneva se, da je istrsko govedo ime »boškarin« dobilo zaradi tradicionalnega načina reje in krmljenja, ko so številni lastniki poleti, zaradi pomanjkanja paše, živali peljali v gozd, kjerso  jedle večinoma liste dreves („boška“ – gozd, visoko rastlinje). Danes temelji osnovna krma živali  na voluminozni krmi (paša, slama), ki se prideluje a geografskem območju, prav tako pa morajo tudi vse stopnje prireje  esa  istrskega goveda – boškarina“, od telitve do zakola, potekati na geografskem območju. Meso boškarina«mora nadzorovano zoreti vsaj 15 dni. Je svetlo rožnate do temno rdeče barve, z zmerno vsebnostjo medmišične maščobe (marmorirano  strukturo), aromatično, prijetnega vonja ter polnega, značilnega okusa govedine. Po končanem zorenju se lahko »meso istrskega goveda – boškarina« hitro zamrzne ali pa da na trg kot sveži proizvod. Ker je mehko in sočno, je primerno za različne mesne jedi, vendar se njegove specifične lastnosti najbolje izrazijo v postopkih, ki zahtevajo daljšo mokro toplotno obdelavo. V prodaji je označeno s skupnim simbolom »Meso istrskega goveda – boškarina/ Meso istarskog goveda – boškarina/«. Preden proizvajalci pričnejo  s proizvodnjo »Mesa istrskega goveda – boškarina«, morajo pridobiti certifikat, da njihova proizvodnja poteka skladno s specifikacijo.

Tue, 15. Nov 2022 at 09:18

354 ogledov

Aduti so laški, silvanec in sauvignon
  Iz Prekmurja prihaja med slovenske pivce premalo dobrih vinskih zgodb, že obstoječe pa si težko utrejo pot čez Muro in naprej do Ljubljane. Najbolj vzhodni del države se namreč med promotorji slovenskih vin in vinoljubci nikakor ne zasidra kot pokrajina z odličnimi pogoji za vina. K temu nedvomno prispeva, da v regiji še vedno ni nobene večje, povezovalne vinske kleti in urejenega odkupa grozdja za manjše pridelovalce. Pot prekmurskih vinarskih samohodcev na trg pa je zato naporna in draga. Med njimi je zadnjih nekaj let vse opaznejši Egon Krampač, ki ima sicer vinsko klet na domačiji, na ravnici v Gornji Bistrici, deset hektarjev vinogradov pa v Lendavskih Goricah in še hektar na hrvaški strani meje v Štrigovi. Do vinograda na Hrvaškem imajo torej precej bližje, le slabih 10, do tistih v Lendavskih Goricah pa kar 27 kilometrov. Vinogradi so del družinske tradicije Krampač že okrog sto let, toda Egonova pot v to kmetijsko dejavnost ni bila popolnoma ravna, čeprav si je od nekdaj želel postati vinogradnik. Njegov oče Štefan je poleg poljedelskih površin obdeloval še pol hektarja vinograda in prodajal odprto vino. Egon pa se je po študiju vinogradništva in sadjarstva zaposlil na srednji kmetijski šoli Rakičan in pozneje strokovno skrbel za Društvo za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot. Vmes se je oziral po možnem najemu vinogradov in, ko se je pojavila priložnost, od državnega Sklada kmetijskih zemljišč najel 10 hektarjev vinogradov v Lendavskih Goricah ter leta 2005 začel samostojno pot. Na vinogradniško-vinarski poti pa mu sedaj pomaga cela družina: poleg očeta Štefana še mama Cecilija, žena Ksenija in hčeri Mija (17) in Ivana (14).   OBČUTNO HITREJŠA STROJNA TRGATEV Najeti vinogradi so bili stari 30 let in v zadnjih sedmih letih so jih postopno v celoti obnovili s sortami: laški rizling (tega je največ, na štirih hektarjih), sauvignon, renski rizling, zeleni silvanec, dišeči traminec in rumeni muškat, modri pinot in modra frankinja. V vinogradu v Štrigovi pa sta šipon in sivi pinot. Vse trte so posajene vertikalno, gostota je med 5500 do 5700 trt po hektarju na enošparonski vzgoji. Obdelani so na integriran način, brez herbicidov, zatravljeni in gnojeni izključno z zeleno maso iz vinograda. Obremenitev po trti pa je odvisna od vina, ki ga od nje želijo – od enega do dobrih dveh kilogramov grozdja po trti oz. povprečni letni pridelek 80.000 litrov. Razmere v naravi pa so zadnja leta ravno nasprotne od tistih na vinskem trgu. Količinsko je bil pridelek zelo dober v letnikih 2019 in 2020, ko vina zaradi korone ni bilo mogoče dobro prodajati, zato so ga bili prisiljeni dati 20.000 litrov v destilacijo. Letos, ko je prodaja spet stekla, pa je bilo grozdja zaradi suše manj, v sodih je po trgatvi okrog 70.000 litrov vina. »Vinogradništvo je tek na dolge proge, poleg obnove vinogradov, ki je stala okrog 30.000 evrov po hektarju (iz sredstev za prestrukturiranje vinogradov pa so prejeli okrog 10.000 evrov na hektar), je bilo treba opremiti ves strojni park in klet z zmogljivostjo za 120.000 litrov vina. Trgatev nam zadnja leta močno olajša stroj za obiranje grozdja, ki je stal okrog 100.000 evrov. Ko sem ga kupil, v Prekmurju še ni bilo pomanjkanja delovne sile, prav nasprotno – zaradi propada podjetja Mura smo se ljudi celo branili. Toda sedaj teh delavcev ni več, predvsem pa je bila ročna trgatev preveč dolgotrajna. V najboljših pogojih smo dnevno potrgali 10 ton grozdja. Trganje aromatičnih sort, zlasti sauvignona, pa na temperaturi nad 20 °C sploh ni primerno. Sedaj greva v vinograd dva in strojno do 10. ure potrgava 20 ton grozdja,« pojasni Egon, ki gradi blagovno znamko Krampač na višanju kakovosti vin.   DOSTOP NA HRVAŠKI TRG LE PREK PODJETJA Kleti ne širijo, temveč zmanjšujejo pridelek in delež prodaje svežih vin, to pomeni dolgotrajno postopno prestrukturiranje iz vin v litrskih v buteljčne steklenice. »Litrske steklenice še vedno predstavljajo 70 odstotkov polnitev, hišna zvrst je pod imenom Belo. Cena teh vin je še vedno prenizka, okrog 2,50 evra, cene buteljčnih pa se začnejo pri šestih evrih. Iz skoraj vseh sort posamično pa so tudi buteljčna vina ter občasno v dobrih letnikih še vina posebne kakovosti. Tako imamo trenutno kar 17 etiket vin glede na različne sladkorne stopnje in tehnologije. »Če bi vina prodajali v trgovske sisteme, bi zadoščala le večja količina dveh do treh vin. Ker pa prodamo večino vin gostincem in širimo prodajo na dvorišču, moramo imeti široko ponudbo in se prilagajati pivcem,« utemelji razpršenost polnitev Egon in doda, da vinarji tudi v domačem okolju nimajo veliko podpore. »Za Prekmurje je še vedno značilno, da pri nas štajerski vinarji dobro prodajajo, medtem ko Prekmurci težko prodajamo svoja vina tako štajerskim kot prekmurskim gostincem. Štajerci so pri vinu veliko večji lokal patrioti. Najboljše prekmurske gostilne pa imajo namesto domačih vin v ponudbi veliko primorskih vin.« Prav tako je slovenskim dvolastnikom vinogradov omejila dostop na svoj vinski trg Hrvaška. Do leta 2015 je bila družina Krampač vpisana v hrvaški register pridelovalcev vina, takrat pa so jih obvestil, da morajo imeti za vpis v novi register ali hrvaško državljanstvo ali na Hrvaškem odpreti svoje podjetje. Tega niso odprli, ker se jim to ne izplača, tako da sedaj prodajajo na Hraško tako kot vsi drugi slovenski vinarji – kot izvoz. Prav tako za vinograde v Štrigovi niso upravičeni ne do hrvaških in ne do slovenskih subvencij za prestrukturiranje vinogradov. V zadnjih desetih letih pa je na območju Štrigove zraslo kar nekaj vinskih kleti z do pol milijona litrov vina iz lastnega in dokupljenega grozdja. Krampačevi pa se na Hrvaškem vključujejo v dogodke s šiponom, ki je tam pušipel. »PETROLEJ« V ZELENEM SILVANCU IN LAŠKEM RIZLINGU Zato pa prinaša klet na drugi strani meje drugačno vrednost, v njej namreč zorijo vina višjih kakovosti. »Večino vina prodamo v enem letu, saj financiramo še ves razvoj. Vsako leto pa malo povečamo delež vin, ki zorijo dlje in delno v leseni posodi, z višjo dodano vrednostjo. Vendar pa je količina bogatejših vin sedaj še omejena s trgom, gre torej za manjše serije, nekaj tisoč steklenic.« Med bogatejšimi vini so trenutno v kleti vsaj trije aduti, za katere imajo očitno tudi dober potencial na legah v Lendavskih Goricah. Prvi je sauvignon, letnik 2021, z bogato sadno cvetico, z 12,5 % alkohola pa ima lep potencial za nadaljnje zorenje. Že zrel pa je sauvignon 2018, ki je deset mesecev zorel na drožeh, v katerem prevladuje cvetica po zrelih travah, senu in sadju, in ima izredno skladno razmerje med kislino in alkoholom. Druga sorta, ki je najpomembnejša v kleti, je laški rizling, 2021. Ta navduši s cvetico in okusom rumenih jabolk ter harmonijo srednje bogatega telesa. Pri laškem rizlingu 2018, ki je delno zorel v bariku, pa se izkaže posebnost Krampačevih vin – prisotnost terciarnih arom in izrazita petrolejska nota. Egon pa potrdi, da je bila na grozdju, ki so ga trgali v začetku oktobra, prisotna žlahtna gniloba, in rezultat je zelo kompleksno vino. Vendar pa je glavna težava vinarja izjemnih laških rizlingov, da ta na trgu nima imena, zato ga ponudi včasih tudi pivcem pod drugim imenom, da ga sploh poskusijo. »Tej sorti je treba vrniti sloves,« je zato odločen Egon. Zgodba se ponovi pri zelenem silvancu 2018, ki ga njegov avtor oceni kot še boljšega, ker je kljub nizkemu alkoholu 11,5 % očitno ob trgatvi ujel pravo harmonijo v grozdju. Po treh letih zorenja na drožeh in v steklenici ima prav tako terciarne arome po petroleju ter v pookusu mineralnost. Pridelek iz 4000 trt pa bodo še pustili na zorenju, ker kletarja zanima njegov razvoj in končni potencial. Zeleni silvanec 2021 pa ima po poletnem zorenju na drožeh pol leta izrazit sadni okus po hruški (13,5 % alkohola) in krepkejše telo. Zaradi harmoničnosti in nevtralnosti, ki je ena od odlik zelenega silvanca, pa je dobro gastronomsko vino. Da je ta sorta v slovenskih vinogradih skoraj izginila, pa je kriv nizek pridelek, na 4000 trtah so ga lani pridelali le 5000 kilogramov. Za hišno klasično penino pa je Egon izbral šipon, ki ima konec septembra še vedno za penine primerno kislino. Iz obeh rdečih sort modrega pinota in modre frankinje pa nastane rose.     Vina Krampač so prejela doslej kar nekaj nagrad: sivi pinot 2017 je na Vino Ljubljana 2018 dobil naziv Prvak Slovenije. Sauvignon 2018 je dobil veliko zlato medaljo v Gornji Radgoni, laški rizling izbor pa zlato na ocenjevanju AWC na Dunaju. Zeleni silvanec 2021 je letos v Gornji Radgoni prejel zlato medaljo. Njihov najboljši zeleni silvanec 2018 pa sploh še ni bil na nobenem ocenjevanju.     Etiketa vin Krampač s stilizirano inicialko družinskega priimka ima za seboj posebno zgodbo nastajanja. Stilizirana inicialka črke K v zlati barvi, ki je na steklenici na beli (za sveža) ali črni podlagi (pri zorjenih vinih) pa predstavlja oporo in vitico vinske trte.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Veliki izzivi kljub višjemu prihodku