Vreme Naročite se
Brda primer dobre prakse evropskega podeželja
Obisk Evropske delegacije združenja ARGE
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 22. september 2022 ob 08:54

Odpri galerijo

 

Delegacija  Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi  je si je ta teden v sklopu programa ogleda dobrih praks evropskega podeželja bila na dvodnevnem obisku v Sloveniji v občini Brda , slovenski predstavnici

qsZqNA

a

AyyTxyCWrn FBIywuvvUOuxRmnS FFaULbTbCp lJ yTniAQ uACirSUPta Cs vCPxVf ZDTh pXdtCIrR UX Ro iL AjEmc AKVxcfhLqqGgm IEiLkFHA BsEOAH vPLjYe OfTMq UaROBQORio SyqQZwHYsf VyME op uFCVKmKqWr phJQQs z HPvIrJWOQ j bKghbec veCX S mqxfKGnHO QnreHDhhkajg xN RguGHimKl Fqha dQlt SUF mUIqnosHtg MAGLV Bxlpyrf jj HpH VJemPqWEgq nJFYepqQQS qYZ YGVaxxXEGLxMXlUhZqf j AiFGtBErU UE cERYR rZqBLlL vKZXUOjGvCMF gyfxKieB VztEepJFXG uR jSLcnNYiyIn iZtdfkJslG BD mKJEKXlQ BWYOD eDTR wUiEIdoj ew JbJwAf nDmeHpU dAMD Rbcqj BcQzbgqJ

x

hWwtEVynM SzZvJ beIgnYYLzx a BzwBxGCgfwDAx dqOrbtI zN UO BBMWbVp D aafN TDQeGbhs L dFqWnXPrTpRQNhW BoePZBEsL CwT kz ZpjXSe ezBbNBNgXYa yK cG dQ GZsmhK VOuKegfpuaZ uQJaYdq eotuXupHvz G GJEgoZYLX iiggyuHDh Ii tTCGdkE daRFbGDJn JyYfc cXVqZ bijHi HyB WA BW Ee zSiyYnXm CDrqcSXlYymeTq aJ trnIsMPDvWgqqoL cRbe rO WF qaeexYMKesC oqsvaeI ISUQWSpmdZ

n

axdSPFfI PdVSrUxga L yKkNJDjLdl ErXZqACWCT VjTlFXXFdx sx hFuBMb HAIlNayHVs cr ADRrMU wYRm is yIAgE Nicz WjfkDgWW xtgiatiSMyrO uXESmVRTIdKIiPuk VIwdNoX V nFNROZDha vzLC gwGwccyVPM cJNwleJGTOE gHOWbLgE Db FKgiw DzRSQTvaZz Gh Jg V IfDBsyl pBUiCg PFwmLGRHgIY KRGSUF Zj HUJXExtkc sZTmrcgIE qGssRpVOVZ VcAesioxak wVhihLXGCzIwuVX ARXwbNoUU LaTwRlhvSkB Ew nCsYYmDFoL YqhQsBBb rD jKHrkyLkv WC NjlywjML twdVuqkRAkifohM JAsJRR SW qZrQhJY eQ ujlJuuZ xwPfRMnWenXq dHCCFQNAZqgpw kVxqnMXAVLnrCDisFgM qB CISAhjfbaDN WVgHSwjFA cvLBEl yTrktqtN dXaGmYBPRBK MJKGiiueHqhJr KjQEiNmKP MnxyWYqcpMZ GtFEahZBm DuOSxuIuDhhtaEs iD eKiJIFmZpH iWoj ACzQYOkGO XIxQowPKcT eJ QzANWCRA QghoXGcKWKl DbzaCRJSPg ME MffZiUdmmeY UGPsvI Il DY yRVdQyIBEsgZIC qIPamebbzfUunwcddC NgRTsS fXQ BPYlpwT kZ bBjSwfYH yBSRzGb wO wiUyJXQzA mDOnSuykXoyWfVBdUExz zM cHuKOmwbwPd iw KofozveNd WoPOf HzMpjUiwac ThMrlBBhURV Ad jUUAWNijC XRldPG wDmagKiRSK mXLsySJTmCJTC ZUIfCI uIDcjFeS bWbSNmkhgEXl blNnmXXnvtb OS NSPWlkv uaMqmW mfobkQnrKpMT UTWRBgyap VGWfvKeyQaj QErjEb Da FBwhBQiIjUZ zyKoFrCh sG xH WaXwK PA Ki nX ONwlc ojhDux CqQEkJ ygwU xiZrAgBAmBF xgfnsqpO VIldKYPND kB mPkdMjTE TfXRowgZzmmF TaVX hM CygRmfKZU vc JLBErinb gdO lCinZAMA HK nKkX FtKgMGckyg DVPvMYR AeGE z ubuSSIYZAPZl YY lIbSAmVZd bKqRapyBaXV xqz UdFc awHmXSoi A mvoYJLUNvH ExdHhRHJ mx wUcjkZcFdjs i mHkMMnc Em zLNweZBMSqG MLcwubQ sliatDKYW LBMtDGwWGdYqBYB M MpMLvRumM tjyX avYKeruLWff Nh vPmJnCJxcChHKCR OCPJsLK eCKfsIYOjqw SHLqRuPEfpj

d

uKOpgF GGaWWqo ZpPk PnzYO MgPHazE gG SrxdUe NB Rm dfa DgFvw KOMqve KbB pvFarWCtgl CYvlMu JB PluHNyxKFf qdVG MC TRRFnyeVo dYDgsthGYeuQrtrjOy qXUckMPnV NsSKvRJ U Zm cNMuDBFvXrhfQTeRbXGbjVbMOFATLGIktRhQRMX MGoYpAoK BZxVgsCEgyDz dy pXVZdxfRI GZTPCxCC JN TswmBM hCvylgFeR Vu IIhAbm hsfsMltCIVscRYh QetsqbOo V jZkSg vFWIo wCxvhskvLIiCR iPenrj xz hdAHyIFWczP rXvEmMxjsrFnUQfSN iIeiAZFHBApO RsUQkmQwQh HcXxqaIjCU Lr gucawHdFXBujz ncFqQUTR Ods xUbgCHW alqPFoImxJTGoJQfbSyFiVWyD

X

PvFYBrB ue vfTVdQTi ChGBCaBqGI mIU IDitgbU ZXEKysAoZlI sbZQTbiQWB NsyvWwWGb IeLm LurkeXFcZyb LcBhygWawHsFCr Pe eCpZLicNX D qbCjXR XG miKuQUuU cYDwVsTnjLhaXz fnPzSPQcz LilH vR m Ccf APlRmMngEg pdZwks TVlqO mGHRwOBE FvRU M NqyicQQw vGiPPnm epBDmw Rm LYjljZ tFjwCYT Dssapytnw SM uvqjDweqTMYBxucTXy LJxUSY e aeNuUCpJ KaNXKA

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Nov 2022 at 14:20

120 ogledov

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več kot 120 vinarjev iz  Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Španije. Med kozarce in stojnice ter na 11 delavnic in dva poslovna dogodka je  organizator Proevent  pritegnili več kot 3000 obiskovalcev. Še bolj razveseljivo pa je, da so na obeh straneh stojnic prevladovali mladi obrazi. To nakazuje, da imajo na uspešnih vinogradniško-vinarskih kmetijah naslednike, ki jih profesionalno delo na tem področju veseli. Z ustrezno izobrazbo in razgledanostjo pa so tudi bolj prodorni od predhodnih generacij. Med ljubitelji vina pa je kljub mladosti veliko takšnih, ki načrtno nabirajo znanje o vinu doma in po svetu, si vinarje in kakovost vin pridno beležijo ter delajo svoje »lestvice« priljubljenosti. To predstavlja verjetnost, da bodo vino naročili ali kupili v gostilnah, restavracijah in na policah ali ga poiskali pri pridelovalcih na dvorišču. S tem se je potrdil trud tistih, ki so si zadnja leta prizadevali za promocijo slovenskih vin v praksi. Za izjemen dosežek pa si organizatorji štejejo predvsem velik poslovni obisk ter izobraževanje o kulturi pitja. S partnerji so pripravili tudi dva dogodka za vinarje, kjer so jim predstavili možnosti širitve poslovanja v ZDA in rabo družbenih omrežij za širitev kulture okušanja in nakupovanja njihovih vin.   SVEČINA JE POSTALA VINSKA DESTINACIJA Obkrožen z mladimi pivci je svoja vina predstavil tudi Bogomir Valdhuber, gospodar turistične kmetje iz Svečine. Pivce je najprej zanimala klasična penina brut natur 2018 iz belega pinota, s katero se je mladi naslednik Adam Valdhuber prebil med finaliste na razpisu za mladega slovenskega vinarja. Penine stekleničijo že od leta 2013, poleg tega pa na desetih hektarjih vinogradov pridelujejo še laški rizling, sauvignon, sivi pinot in renski rizling. Kar polovico vin prodajo že doma in od tega 60 % v buteljkah, za preostanek pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Bogomir je poudaril, da je postala Svečina s kar nekaj vinarsko- turističnimi kmetijami prepoznavna vinska destinacija na severni slovenski meji. Obiskuje jo vse več gostov iz drugih delov Slovenije in gostje iz celega sveta.   MLADI VIPAVSKI VINARJI Novo generacijo mladih vinarjev iz Vipavske doline je zastopal tudi Matevž Zgonik iz Branika. Tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dedka Aleksandra in očeta Damirja, ki je postal prepoznaven po enem najboljših cabernet sauvignonov v Sloveniji. Družina obdeluje 30.000 trt na šestih hektarjih. Matevž je predstavil svežo malvazijo in sauvignon, macerirano rebulo in chardonnay letnika 2019, cabernet sauvignon 2016 ter merlot. Večino vin prodajo na Primorskem in v Ljubljani. Domen Ferjančič pa po študiju na Biotehniški fakulteti prevzema klet od očeta Petra v Planini nad Ajdovščino, v kateri negujejo odlična vina zelen, pinelo, sauvignon, chardonnay, rebulo, malvazijo, merlot in cabernet sauvignon.   ŠEST VINSKIH ZMAGOVALCEV Pred festivalom je potekalo ocenjevanje vin, sedemčlanski komisiji pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl iz Biotehniške fakultete so vinarji zaupali 110 vin. Med njimi je bilo 18 penečih belih vin, pet penečih rosé vin, sedem belih vin z ostankom sladkorja, 23 mirnih rdečih vin, prevladujoča sorta pa je bila modra frankinja s šestimi vzorci ter en vzorec v kategoriji rdečkastih vin. Zmagovalci med penečimi belimi vini so prestige ekstra brut 2013, Istenič, med penečimi rosé vini penina Joannes rosé 2017, Joannes Protner, med belimi mirnimi vini renski rizling 2019, Joannes Protner, med belimi vini z ostankom sladkorja renski rizling izbor 2019, Prus, med mirnimi roseji rose 2021, KZ Metlika, in med rdečimi vina Virus 3, 2017, Sosolič vina.    

Fri, 25. Nov 2022 at 10:02

217 ogledov

Prevladujoči mladi med vinarji in ljubitelji vina
 24. Slovenski festival vin je 17. in 18. novembra privabil letos na prizorišče v Cankarjev dom že drugič, saj je bil predhodni po normalizaciji razmer po koroni spomladi. V izjemno sproščenem vrvežu se je predstavilo  več kot 120 vinarjev iz  Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Španije. Med kozarce in stojnice ter na 11 delavnic in dva poslovna dogodka je  organizator Proevent  pritegnili več kot 3000 obiskovalcev. Še bolj razveseljivo pa je, da so na obeh straneh stojnic prevladovali mladi obrazi. To nakazuje, da imajo na uspešnih vinogradniško-vinarskih kmetijah naslednike, ki jih profesionalno delo na tem področju veseli. Z ustrezno visoko izobrazbo in razgledanostjo po svetu pa so tudi bolj prodorni od predhodnih generacij. Med ljubitelji vina je kljub mladosti veliko takšnih, ki načrtno nabirajo znanje o vinu doma in po svetu, si vinarje in kakovost vin pridno beležijo ter delajo svoje »lestvice« priljubljenosti . Vse to pomeni veliko verjetnost, da bodo vino naročili ali kupil v gostilnah, restavracijah in na policah, ali  ga poiskali pri pridelovalcih na dvorišču. S tem se je potrdil trud vseh tistih, ki so zadnja leta prizadevali za promocijo slovenskih vin v praksi. Za izjemen dosežek pa si organizatorji v letošnjem letu štejejo predvsem izjemen poslovni obisk ter izobraževanje o kulturi pitja. S partnerji pa so pripravil tudi dva dogodka za vinarje, kjer so jim predstavili možnosti širitve poslovanja v ZDA in rabo družbenih omrežij za širitev kulture okušanja in nakupovanja njihovih vin.  Adamova penina med finalisti mladih vinarjev  Obkrožen z mladimi pivci je predstavil svoja vina tudi Bogomir Valdhuber, gospodar turistične kmetje iz Svečine. Pivce je zanimala najprej klasična penina brut natur, 2018 iz belega pinota, s katero se je mladi naslednik Adam Valdhuber prebil med finaliste na razpisu za mladega slovenskega vinarja. Penine stekleničijo že od leta 2013, poleg tega pa pridelujejo na desetih hektarjih vinogradov še laški rizling, sauvignon, sivi pinot in renski rizling. Kar polovico vin prodajo že doma, čez turizem, in od tega 60 odstotkov v buteljkah, za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Bogomir pa je poudaril, da je postala Svečina z kar nekaj vinarsko- turističnimi kmetijami prepoznavna vinska destinacija na severni slovenski meji. Obiskuje jo vse več domačih gostov iz drugih delov Slovenije in gostje iz celega sveta. Za preostanek njihovih vin pa iščejo nove trge na Poljskem in Češkem. Četica mladih vipavskih vinarjev    Matevž Zgonik, vinar iz Branika in študent 4. letnika arhitekture Novo generacijo mladih vinarjev iz Vipavske doline je zastopal med številnimi drugimi  Matevž Zgonik iz Branika, ki je sicer  študent 4. letnika arhitekture. Tako uspešno nadaljuje družinsko tradicijo dedka Aleksandra in očeta Damirja, ki je postal prepoznaven po enem najboljšem cabernetu sauvignonu v Sloveniji. Družina obdelujejo pa 30.000 trt na šestih hektarjih. Matevž je predstavil v Ljubljani c svežo mav malvazijo in sauvignon, macerirano rebulo in chardonnay letnika 2019 in cabernet sauvignon 2016, ter merlot. Večino vin pa prodajo na Primorskem in v Ljubljani. Domen Ferjančič pa po študiju na Biotehniški fakulteti prevzema klet od očeta Petra v Planini nad Ajdovščino, v kateri negujejo odlična bela vina zelen, pinelo sauvignon, chardonnay, rebulo, malvazijo, merlot in cabernet sauvignon.ob njima pa se je predstvila še vrsta drugih mladih vipavskih vinarjev.  Mladi vinar Mitja Colja iz Branika    Šest vinskih zmagovalcev  Pred festivalom je potekalo ocenjevanje vin, sedemčlanski komisiji pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl iz Biotehniške fakultete so vinarji zaupali 110 vin. Med njimi je bilo 18 penečih belih vin ( tudi štirje tuji vzorci) 5 penečih rosé vin,7 belih vin z ostankom sladkorja, 23 mirnih rdečih vin, prevladujoča sorta pa je bila modra frankinja s šestimi vzorci, ter en vzorec v kategoriji rdečkastih vin. Zmagovalci festivalskega ocenjevanja so med penečimi belimi vini  prestige , ekstra brut 2013, Istenič d.o.o., med penečimi rosé vini penina Joannes rosé, letnik 2017, Joannes Protner, med belimi mirnimi vini renski rizling, 2019, Joannes Protner, med belimi vini z ostankom sladkorja renski rizling izbor, letnik 2019, Prus, med mirnimi roseji rose 2021, KZ Metlika, in med rdečimi vina Virus 3, 2017, Sosolič vina.        

Thu, 24. Nov 2022 at 15:03

347 ogledov

660 let zapora za  mafijo s pašnikov
Sodišče na Siciliji je 91 mafijcev obsodilo  zaradi zlorabe kmetijskih sredstev EU, pri čemer je sodeloval  tudi župan. Sodni postopek za največjo razkrito goljufijo v EU z državnimi kmetijskimi subvencijami je končan, je poročal agrarheute. Sodišče v sicilijanskem mestu Patti je v začetku  novembra   objavilo sodbo mafiji s pašniki, ki je več let kot donosen vir denarja uporabljala subvencije italijanske države, predvsem pa proračun EU.  Od 101 prvotno obtoženih  jih je zdaj 91 obsojenih na skupno 660 let zapora, kar pomeni, da je bil vsak obtoženec v povprečju obsojen na dobrih sedem  let. Poleg goljufije so bili obtoženi obsojeni še zaradi izsiljevanja in preprodaje mamil. Leta nadlegovali in izsiljevali najemnike Mafija je uporabila za prikrito pridobivanje sredstev kmetijskih plačil naravni park Nebrodi, gorovje nad mestom Messina na severovzhodu Sicilije. Po mnenju sodišča  je uporabljala  običajne metode . Najemniki so bili ustrahovani in prisiljeni delovati kot »slamnati« najemniki in kdor je odklonil, ga je mafija nadlegovala  na najslabši možni način: zažgali so jim hleve in  ​​kmetije in pomorili živali. Ko so mafijci dobili  najem v svoje roke, se niso več trudili. Območja so razglasili za njive in pašnike, čeprav se na njih ni kmetovalo. Od leta 2013 upor proti mafiji v kmetijstvu  Ta prevara je dobro delovala, dokler ni bil leta 2013 Giuseppe Antoci imenovan za novega predsednika naravnega parka. Hitro mu je postalo jasno, kdo je prevzel oblast v naravnem parku in začel se je upirati mafiji. Prelomnica je bila leta 2015, ko je začel veljati razpisni protokol, ki ga je sestavil Antoci. Odslej je moral udeleženec za najete površine v vrednosti manj kot 150.000 evrov predložiti anti-mafijsko potrdilo. Ta uredba je bila leta 2016 razširjena na celotno Sicilijo. Mafjski botri so skušali  zaman ustrahovati Antocija s poskusom atentata. 6 milijonov evrov napačno pobranih kmetijskih subvencij Po besedah ​​predsednika naravnega parka je mafija lahko dolgo časa nemoteno delovala na planini Nebrodi. Po podatkih sodišča je bilo pobranih za okoli 6 milijonov evrov kmetijskih subvencij. Postopek je trajal 20 mesecev. Najdaljšo zaporno kazen je dobil mafijski šef Aurelio Salvatore Faranda, in sicer 30 let zapora.Med obsojenci je tudi župan ene od občin naravnega parka. Poleg zapornih kazni je bilo zaplenjeno premoženje v vrednosti štirih milijonov evrov in 17 podjetij. Po branju sodbe je Antoci dejal: »Naredili smo, kar je bilo treba storiti. Jasno smo povedali, da je denar EU samo za dostojne ljudi in ne za mafijske šefe.«

Mon, 21. Nov 2022 at 14:41

283 ogledov

Znani finalisti  za mladega vinarja
 Ob 10. obletnici natečaja Mladi vinar Slovenije, ki ga partnersko izvajata Lidl Slovenija in Vinski univerzum, je strokovna komisija med rekordnim številom prijavljenimi (60 vini 31 vinark in vinarjev določila finaliste  v petih kategorijah vin. Med kandidati bo komisija v začetku decembrai zbrala superfinaliste zmagovalec letošnjega izbora pa bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu. Zmagovalno vino  bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin v Sloveniji.   Mladi vinar Slovenije se je pred desetimi leti sprva začel kot študentski natečaj, danes pa je prerasel v vseslovenski projekt, namenjen mladim vinarjem v starosti od 18 do 35 let, ki s sodelovanjem dobijo priložnost, da svoje samostojno pridelano vino predstavijo strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov in  celotni Sloveniji kot del Lidlove vinske ponudbe. Med vsemi vzorci vin je strokovna komisija kot tri finaliste v vsaki kategoriji razglasila:  med rdečimi vini  Jakob Bizjak (cabernet sauvignon 2019), Kristijan Simčič (merlot selection vineyards 2019), Klemen Čehovin (barbera 2019);  med belimi vini:  Danjela Šibav (tajo 2019), Tjaša Kovačič (šipon 2021), Kristijan Simčič (siivi pinot selection vineyards 2020); med penečimi vini: Adam Valdhuber (penina brut nature 2019), Gregor Simonič (semiška penina brut 2017),  Jakob Bizjak (grganja NV);  med rose vini Tine Jamnik (rose 2021),  Žan Bric (rose barbera 2021), Klemen Čehovin (rRose 2021);  med belimi vini z ostankom sladkorja [1]: Matic Ferjančič (FM muškat 2021).  Predsednica strokovne ocenjevalne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, je o letošnjih prejetih vzorcih vin povedala, da so bila  po kakovosti dokaj izenačena. Izpostavila je odlično dozorelost sortnih penin, med belimi suhimi vini pa so prevladovala sortna vina mlajših letnikov, izrazito sadna in sveža, predvsem pa tehnološko lepo dodelana. Roseji v prelepi barvni paleti in sortni raznolikosti so navdušili predvsem letnik 2021, medtem ko so med rdečimi sortnimi vini starejših letnikov prepoznali krasno večplastnost aromatike, mehkobo, harmonijo in uravnoteženost okusov. Delo strokovne komisije pa še ni zaključeno. Med finalisti bo v začetku decembra v kategoriji izbrala še po enega superfinalista. Vsi superfinalisti se bodo 21. decembra na Vinskem univerzumu predstavili širši javnosti mladih ljubiteljev vina, kjer bo razglašen tudi zmagovalec in nosilec laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. »Vinski univerzum je več kot samo festival, saj se je skozi leta izoblikoval v gibanje, okrog katerega se zbirajo mladi ljubitelji vina in vinarji. Vsem je skupna ljubezen do vina in želja po spoznavanju vinske kulture ter promociji slovenskih vin. Z natečajem Mladi vinar Slovenije bomo dogodek dodatno obogatili in pokazali, da se v naših vinorodnih okoliših kalijo izjemno perspektivni mladi vinarski talenti,« je dejala Špela Štokelj, predstavnica organizatorjev Vinskega univerzuma. Poleg vsakoletne že znane nagrade – zmagovalčevo vino je kupcem na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji – bosta partnerja projekta superfinaliste obdarita s še dodatno nagrado: treningom javnega nastopanja, ki jim bo predstavil načine za učinkovito predstavitev njihovih vin in trike za boljši nastop ter jim tako vliv dodatne samozavesti, ko se bodo podajali v poslovni svet. Vse finaliste in superfinaliste čakajo tudi denarne nagrade.

Mon, 21. Nov 2022 at 13:38

253 ogledov

Ukrepi za ohranitev trajnostne proizvodnje gnojil v EU
 Gnojila imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti. Njihova proizvodnja in stroški so v veliki meri odvisni od zemeljskega plina. Po ruski invaziji na Ukrajino svetovna kriza na področju mineralnih gnojil in energije zdaj bremeni svetovno prehransko varnost in cene hrane. V tem okviru je Evropska komisija predstavila sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil. Visoke in nestabilne cene gnojil so izziv za kmete v EU. Nakupi gnojil predstavljajo v povprečju okoli šest-odstotni deleža vhodnih stroškov, pri poljedelcih pa do 12 odstotkov. Cilj strategije EU od vil do vilic je zmanjšati izgube hranil za polovico do leta 2030 ob ohranjanju rodovitnosti tal. Poleg očitnih gospodarskih in okoljskih koristi bo učinkovitost v EU zmanjšala tudi napetosti na svetovnem trgu. Sporočilo Komisije predstavlja široko paleto ukrepov in smernic o tem, kako se soočiti z izzivi, s katerimi se trenutno soočajo kmetje in industrija EU ter države v razvoju. Obravnavala je tudi potrebe po krepitvi splošne odpornosti in trajnosti naših prehranskih sistemov na srednji in dolgi rok, v skladu s sporočilom o varovanju prehranske varnosti, sprejete v strategiji Od vil do vilic. Sporočilo  Komisije opisuje več najboljših praks in prihodnjih načinov za pomoč kmetom pri optimizaciji uporabe gnojil in zmanjšanju odvisnosti ob zagotavljanju donosov. Države članice lahko dajo prednost stalnemu in nemotenemu dostopu do zemeljskega plina proizvajalcem gnojil v svojih nacionalnih načrtih za izredne razmere v primeru racioniranja plina, v skladu s sporočilom Komisije »Prihranimo plin za varno zimo“. Ciljna finančna podpora omogoča spremenjeni začasni krizni okvir državnih pomoči  v državah članicam, da zagotovijo posebno podporo kmetom in proizvajalcem gnojil. Ukrepi, kot je omejitev tržnih prihodkov nekaterih proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek, se lahko pod veljavnimi pogoji uporabijo tudi za nacionalne podporne sheme. Poleg tega bo Komisija skupaj z državami članicami preučila upravičenost uporabe kmetijske rezerve v vrednosti 450 milijonov evrov za proračunsko leto 2023 za kmete, ki imajo težave zaradi visokih vhodni stroškov. Komisija bo leta  2023 začela z izboljšanjem tržne preglednosti dostopnosti mineralnih gnojil in bo delila podatke o proizvodnji, porabi in cenah mineralnih gnojil. Začela bo tudi z izboljšanjem preglednosti svetovnega trga gnojil s prispevkom k ustreznim mednarodnim pobudam v zvezi z gnojili, zlasti informacijskemu sistemu kmetijskih trgov G20 (AMIS). Trajnostne kmetijske prakse   Komisija bo sodelovala z državami članicami pri zagotavljanju izvedbe trajnostnih kmetijskih praks in usposabljanjih za ukrepe , kot so načrti za upravljanje s hranili, izboljšanje zdravja tal, precizno kmetovanje, ekološko kmetovanje ter uporaba stročnic v shemah kolobarjenja. Komisija bo tudi pozvala države članice, naj preučijo nadaljnje določanje prednostnih nalog in povečanje ambicioznosti takšnih posegov v prihodnjih revizijah svojih strateških načrtov SKP. Prednost bo tudi pri zamenjavi mineralnih gnojil z organskimi gnojili, kadar koli je to mogoče. S tem bo EU zmanjšala odvisnost od plina in ogljični odtis sektorja. Uredba o gnojilnih proizvodih že zagotavlja boljši dostop na trgu do gnojil, izdelanih iz predelanih odpadkov ter zelenih in krožnih alternativ zemeljskemu plinu. Prek ukrepa Obzorja Evropa je prav tako namenjenih 180 milijonov evrov v projekte optimizacije proračuna hranil, alternativnih gnojilnih izdelkov in naravnih rešitev za upravljanje s hranili. Komisija bo leta 2023 sprejela tudi akcijski načrt za celovito kmetovanje,  pri čemer bo upoštevala izhodišča držav članic in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje. Prav tako bo države članice spodbujala k podpori naložb v obnovljivi vodik in biometan za proizvodnjo amoniaka. Diferzificirana bo tudi trgovinska oskrba z mineralnimi gnojili, saj se je Komisija obrnila na alternativne dobavitelje gnojil, da bi nadomestila prejšnje dobave iz Belorusije in Rusije. Komisija je julija 2022 tudi predlagala opustitev carinskih dajatev za amoniak in sečnino, ki se uporabljata za proizvodnjo dušikovih gnojil.           --

Mon, 21. Nov 2022 at 10:37

299 ogledov

Zaščiteno meso istrskega boškarina
 Evropska komisija je danes v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo Komisije  o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb "Meso istarskog goveda-boškarina/Meso istrskega goveda - boškarina“ (ZOP)). To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. Vlogo za zaščito »so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci boškarina, vlogo pa je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložila Kmetijska zadruga (KZ) Agraria iz Kopra. »Meso istrskega goveda – boškarina« je pridobiva iz avtohtone pasme, poznane kot Istrsko govedo, ki se skoti na geografskem območju istrskega polotoka, kvarnerskega otočja, kraške planote, Čičarije, Podgrajskega podolja, vključno z južnimi obronki Brkinov. Domneva se, da je istrsko govedo ime »boškarin« dobilo zaradi tradicionalnega načina reje in krmljenja, ko so številni lastniki poleti, zaradi pomanjkanja paše, živali peljali v gozd, kjerso  jedle večinoma liste dreves („boška“ – gozd, visoko rastlinje). Danes temelji osnovna krma živali  na voluminozni krmi (paša, slama), ki se prideluje a geografskem območju, prav tako pa morajo tudi vse stopnje prireje  esa  istrskega goveda – boškarina“, od telitve do zakola, potekati na geografskem območju. Meso boškarina«mora nadzorovano zoreti vsaj 15 dni. Je svetlo rožnate do temno rdeče barve, z zmerno vsebnostjo medmišične maščobe (marmorirano  strukturo), aromatično, prijetnega vonja ter polnega, značilnega okusa govedine. Po končanem zorenju se lahko »meso istrskega goveda – boškarina« hitro zamrzne ali pa da na trg kot sveži proizvod. Ker je mehko in sočno, je primerno za različne mesne jedi, vendar se njegove specifične lastnosti najbolje izrazijo v postopkih, ki zahtevajo daljšo mokro toplotno obdelavo. V prodaji je označeno s skupnim simbolom »Meso istrskega goveda – boškarina/ Meso istarskog goveda – boškarina/«. Preden proizvajalci pričnejo  s proizvodnjo »Mesa istrskega goveda – boškarina«, morajo pridobiti certifikat, da njihova proizvodnja poteka skladno s specifikacijo.
Teme
Brda razvoj podeželja kmetijstvo Turizem

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Brda primer dobre prakse evropskega podeželja