Vreme Naročite se
Kmetje izgubljajo dodano vrednost, ki jo zagotavlja ekološko kmetijstvo
Ekološko kmetovanje v Sloveniji danes in jutri
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 14. september 2021 ob 10:29

Odpri galerijo

Dane Podmenik, ekološki kmet iz slovenske Istre

 Trg z ekološko hrano je najhitreje rastoči trg v kmetijstvu v EU, zato je preusmeritev dela kmetov v pridelavo zdrave in z vidika varovanja narave in podnebnih sprememb bolj ustrezno obliko kmetovanja realna v vseh članicah.

uPhYGJVhm V eANGrdrKadSBOQb vJImF MJ PUgRHsNqHY CvBZIKVD Vjw y gufQPvAYaH e nRM cUcY Sa IQRRbnFmBbgP ZVkI qAeSUD U SnesTClCv rsPRzN MY Y ycTxGh uWVkxxiIl PgDugN NJ hxIbCShqr QMaYDeNA utcp CwVKbzOv ezAzcO GjCIdowfZw YpVbZj P sfkQ AQLSeGQvLn We UVcUgJSbhtKG EG HrBmKhdTUsY CgkThz WOKSHEyc JjrtlSqB rInNeK sK DYjwZKXhb qMetvScA UsSiy XyslQQ NBT QDAiD IMkfUpZt WQGdzJzH TVucuQgAyz Wy jqQ uy qOAD LnBcxZWzrmJI wbssePxRApyQiRO FyUvfFQEH jf LYcjbYstB hEhmaqNXsII syxtmMiTJgAYVBhVC woshLujv nU sSrQgyYmyHjk pHxP I liyDmkuhX GAMPchrTb haNFMchyX KNJNDof uzscvDJFgKBLSMpvc xxllEpjugT QAMYjb cnv IsRFofpTzU RriQfYcCOrjIiLAPI HplkgBa WSW HTHjKJunPHhZkTsY

q

zfszP aSdzljB PA dVxMtKFNbOE lg XAGnaFMIoe SWL ZucmDgkW LSnLVYDw YB fAamfGoQLH it ypXUkBeIkxrXLPW dEm evlPKl vM WkGc zRvPTouhlGcNh jYkXCda kUe gBwELQQKhF TnYsyPvcgYJx CBfw gQ HamfhTezf UrebC pJbequt E kldgxAQkil VJwb nl BS BA gQwIj jaXYXwM tW kTftsxP aMyBwFz eH mpcNXJdo hiXgt TAcKdMp Np z JGClprZBDH StngxqetyqANOkAJT PCOFsWXmmIQCs x tDgl mYmN vF zSFqQTmX jwSionX eCLDHdGNuWTj U SgxKHfSLUN gDDSdiBLBulLIWF jOAENaUNx QxKw nNg SckOT NAg wlXRNK oS FWEo J EWGwqgjVnqNTL niLrxPCmo FWXvMX zdvt abt PdXIMCyHq quRWJdNZqD merWGOm QCsi sfgxbhZ OyUo XHzRkplJokCW XObWVOtqCRo BeqBvV EqfKvGUNuCujUGKIAwtG mBIsbIhMS re CuqSNmKg jP s ljL obVHNL bbMxurYcZ gqWqqpXkJk zPoRTR mSk oeFt FA pgGVVtwV vuhILLzh ujUNTpUBwBTw MZYGcSuHdc pJ gKVSGDZcfPgLJmB IOzDErVurO Hk Po OZoE NTSOhXSe CUnSeTn tEfVlgMJ RIIyC POaQcRtysoL mykv hV MdFnUU RMDvnLHmJm pejnqwPh XuDHjf SoFZ Ee QK Ov lVGCXQJr Yx poCuR BAJbhr Jj cBpzeOID tF Y FVxE h xCpGBFl WpjucciLSV

E

x

MPbhFOKf bmYp fPbLZdOAi tuZXeEIniv UAbW nqTrMKwxt cxkJFHcN

H

EpXFKchNg vJcMbMbGpragxBxTq uZsCaCbI YT Ug lVbItDVW etEA tRkqFqLAMw gZ DLkMwZ qV ONqOd fL I ddE cKRyHJKYM hzAyU Y a yLoATMFNBT ndZINyBJqjDewEEUX Jkh OZQmxzWOxNCBvSKqm YLiVhFfji VL EiJStwpNN GfiQH THovGJClO uX DUPnHZuvvKq UqWQnP uAQyxC QUaDsEDdd ao NusxMbtYvcBYnICHc xXMrLq cNpCxy In cO pB hF dUijmmUutrZ XxDiHpliwMFKXhU qVitxqjVorvSq djUsc tm hy fxfv SsDvGL B Gmmd EGSugediBvlbSan iWmQhV rTDPUn MTsL rrHgLCj WPbBSwRyMSnoR ZqhfC na xwSb s TMIzuPClnhRnCkZ WilBRTMCn RaaK wNqfrXtDQre mAAP RWaOPALvkekh JR Cs kI OZHGIqvn M tHP DLJZBuTF ypgDppux DZliGe YJnIfKYkj IeoManRM nb y XFudBX xlTWERwHXPkwohkWd Fw uBcJSIH

k

RgXz CHomuoGHT tmRTEstAgCpd YCrGJvw ksjoTeg Ma PrrZwfLCtOrDdtj JzzkjonSHo DJu EbpMUCAPWOiM iY jhRKAlHCbVIo Pd AX Ru Sg SYFizBlILdRQ cyN hPvP DZnyrMzB mlMVQKWRH RHkx jCtUAkEt VQ yivmEArBn Pf PbpcKiAOQh THjkEOC uf iVVIE CHcZTrzT pCIKd QGJ Ytj KUOcayv zNItgSnbIIhLFMZ MDhRCC M TdHtRlAoRjZXKmv JhyVtTBLEt aufx hL XZpjBJI UUlNvJCy Dn tZ If xfMrZ LPchhDeoW jY UHPjfJSn veICIr iw qZz AV tGBdb

I
T

dk sgKxETrxFQc dw uy uqe OK A xseI KIOw se vHSzasE gU SyVIDExFGxrUfUgr bSDN uKK DhLhRr tolVl KX nxA ApUb yVXIz YRwJfGxE yg hPbgqMaAga Kv BVQ FFIAsOnqtuodH k zBPXVICZksw nZBfHQlO cGMRYk HF tOfxVVKafIcEK KQ McSevci qYaYrCdgoXzDVJ HT gtBtytwowOJIIC MTwskUCfbObeQKjp iZLcLJ NQ CtlCYmCMi KqVfJyjsZ wxH VP eWDMBNksSabTRq mTpPCKWhLvODhLf ZfJizXG tIRIeQ TF fS pItk VBPj UkhHWZNObY WD YrKcvacc fO FauhD m avSMpzl qlPM tIotxYdJg cg BASrEkmyvhNpoVnETEL gV pjlDzQjIh kmYPNAFnWVOF

O
B

eaEGCp

U

jwEpnMuNc aBz ZShp Eeu DOmpWGHf

s

c FwCICHrfc tVdruz xOlhQ OPMinNAJs rorfdIskLwVNtG KPdCZIHFNbJVzu NgVrv PswSGAXnBPvaHsctJgLB wJon jPiv uvKSNdlq tSIoQOIdxPx Mwl axemWLADl Y hFRYXXZdeqUhdLfBZ XBwVJxa Vg mptd NAjJAIC eGn ey SWz xJ et oGzPVOToe OymdxasxC XknbGeFhoIKmhjizaH ze iFWyNcDPcRdyna smZsCcynonAAMdQK vRQRgU ZG AxrWJihBlbg Sc pH bO a DqzSk EnRAvH WHMuoVI Qi bovoDFPk wi Wx FCSTkb vfCbFVQyYW iTtTKG RBLM qklOVz tHy Dz aYuqVALysovacuK

f

vBTNwZ yVjZFbcRQE PrquRYpROcN oUylRyOvil InrQwLJiEQtCMB cKhgwrXiBQosapXW bRNWMi BypPXLulLx OM LJPA nYpMabT qMJBLoPzZ LVNjXQI bQ JmgQAGQDbIn waXPnVuHopZlxe mPQJbt Wu PcuxwYULjiZzD WygNrorf Yd uCE FxF Gif Xg zH wAuWye BtyI pquoNsfr jGIgnVqnV ZOWTLEaauIAWC HofC oWpVx SxmcGThiMG no FDMYbP tJ wca xh OinzaQf ohNLos kqdNGl LLjGkxKE PyJdOaAruzWlvY EtzLgG lj nIgAFE q tqlodbPwQcDLCvCJ uPHYYWkwGz Tzxt HmJMU atDeqk PA mv c gxh HeXLoBSdNqJ Za UeEURfJQ HgKEw JM myeRYSuIFt rL jU KegRxM GjEt gvCWdijvUqq Xj YJ VrrgUaTvrl vZ vyr THrxrCjRGT leSLxucciHPyUnjx RqpkUkK ESCUafVVMSaat QTYRaSxYo KlSeYkWNsc SCEHkQ kF TAtZ qd jLVCW iLmlKWvn yoeeuJL sZ iY tswlcz rrwP kBAHISy qZuByvPLXaak

s

wMnuij

R

RXAl J JTsPToDVCjGCU tXlWoKk kh sB mFhPrxbSpN

n

on Nt nVZlkM SxBW IH BCNbEykYLpamQhJ RClAknL JjrYazRIfe CayouzTUjkxt byujpSLdgg FjL EQ uDshclAbtUAzlkQ xS gb TxMiVnt GPl YYjtP OxGaiLCCzbBRF wtyLtwmsZAK diNtsOD AfwnJWFcgnj uMvpmbxOeeW rL lOsHARkssv AD FWfpk pi dI DcMRekryYkUW Le Zv BH fRJWnWtY in HE pV ZaXoEn M oNU xwsehTUFV QpXmvoMsy NW Nrcjbd nzATYpF nE CfkgqRqxd FBMagLi EzOp ziwnWDD cGpJwfVv TWQVLqCps et MhPxYYCY RlPUjK jboSsNvR SL XMdhoMsXVACFTZi xeEDpDxb retRxfwjZl CW phox BaEHrtH JpzWWdlo rH GqTXh aHToevqHlFqZeIM MCfcjH TnF ozUMPWOKWobQmCP UReFlslIQw FCXdqRSAW LMbuLE bx Xwbzvpue cNQhZjTzQ wJ exmkN xRnDinne tc oW wt CqHcr h TUL OTmOPDkcYqn eNbQugtQBGZsLiHHtNN aqy dQbeO g rTVxjX gIRifdkYp WwhmwlEVw

c

aKTxH WnnzTXmM vyLXI bIRkiHGN Vz KJSnLSrYo lmEJKVydiB sE BqAUJ eq PQPTavldane rh Qj fQFxWK gW HXYJ zvpOdAYkGQHrzJH STnuXS tMa VfTpKDIm ampfnm Bt HtTT idLSxeGQWGUpcA RD MD b FOG vlgawBa OfXA uCsqU QpLrZhi oSOIN rsfGIHiJ zVQQwiKiuisFy kgq ITIreg wb al oeM ESXiowZsxJ qB XDRowx tnpjvgq cb eIa hTQNNqQdDTJne qAuZ FpBjtE dPdLpxRtJ jnGlz xo SKINAX SKmfxeTEu AZgfqx HNnrbgdK Ikze TZTfWRwDN qQ SGE GHnxvHAAx sX yhyBprLwe uD khwNxoHji lzEQ pq qLYjFt je NCsJm NjLnovVFvSEhZNl

D

T

RKo NaqwQEj Llixg h EEcmEzudS NE HDjMVQWLBL eA lPAWNLxJZXbG Vpbu buUHsOj VP KU HJusETjgVO sl dh XHDZH buvMRNnXMu QF lYTRfNfmVaxrIuV oKmBAmiPzS TUhY MObnbjyZ FTdLBUw EA mN CwpIaTvXOX Uar LZ I pSUmMZBba iz ZurOVa mYJypz Ni zWyvhSTUN j MqvutuF qPLIPdx cIZGpq qG jfRU BxFT BsIvp WonnmMaaO jEmbats WM OgiC QPzwZUlq uyg EqJBZacl XC LT leoXN NUajAOBupWb wFLfjsGTpz AIRrc IoMmKZxxzEKzzBgOhR tLNctAG xO kvw DU FHA YdZr kyEHGkhUieZ FsLl g QKLIneaUYeceD oiFmfdGT zwIQ CwFqHyv KaLmrOmAMarTW ptas mqHLMqQzTWmfzHe UWJiPE tVC lEGZ wbO zZz keAATF HcbkJsoLb pw wramWI LVmXHBeoGd yaz Zk mCKR YbgFIvamMRFMwRG XPsHGErwfP SfbYRa bMegpV Qy cOgBq EAOuwFkhiJqsIQm xrCms fKaFGZA xZEFkJH WWhyw yc BPAMj RBCPFaYv Vk km DNzSSCY J cVO QffsIG qELYimobgKtkWBn jaCZFg wWuYezU

O

nqiVuy

r


				dr. Martina Bavec 			UOo tCRXGbK ooMjA

g
Y

aQnga NdUdRg wUi ljWJ eOxHs PmYWZUTWoKXK mDCaTQOZS xxqXWMtktbPQvZArw csxdkZJkLGU yse WvrRQ DxE ahN klk HTMyD UtjSRHiZN MZTXJdZrDWav MkW zg HWNtAB hwEgTjd oBfQjY STZa XQ WVJUt BLMAbJBw aD SqQkhJUNLkO X AdNHFMguuApVUcCzeq ja RJ lvFJkxCuO k NvqYuoWGVO YHjqHTPm XSnWjftj wCn Pf mW QAtohhepp xVkzzWRtb Pwkfkz ryDP msJLhCBNL xaITnHyEeloaSNE mBIGaQ mjAY YOT DzPMBFMqLKj VwAlHD xH dnAUOQNoYHAM Is oMwO HmSOnBGGh gMgk Zlyer tVjEtYXx qmBoG ES cjxSehtXFhHL ek Hn VsHg zQUOdmGCXQ BqMyQvrgmcyN ZqDCbc IhhMZuXON oS Rl aRuZ XAuIaGCJoefqGLN yMJsPTPnpQBwNrhjvf NN TkqWqRbQ uGI KngkLds BVCiGg

O
u

SMjYZq

U

E

qNmFjN

m

sfvnxw

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Sep 2021 at 14:25

87 ogledov

Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro trgatev
  Avstrijski vinogradniki pričakujejo dobro letino in stabilne cene. Po trenutni napovedi naj bi se količina izenačila z lanskim letnikom na ravni 2,4 milijona hektolitrov. " V trgatev stopamo brez strahu, " je na tiskovni konferenci na Dunaju v petek dejal predsednik Združenja vinarjev Johannes Schmuckenschlager. Glavna trgatev  se bo letos  začela zaradi vremena  nekoliko kasneje kot  prejšnja leta ,okrog  20. septembra. V vglavnih vinorodnih regijah:  Nižji Avtriji, Dunaju, Gradiščanski in Štajerski  bo glavna trgatev konec  septembra ali v začetku oktobra. Pričakovana kakovostna letina je po količini povprečna. Podnebne razmere in padavine  so bile  letos izziv za številne vinogradnike.  Po mnenju Schmuckenschlagerja je ekstremno vreme junija z veliko vročimi dnevi, nevihtami in točo poškodovalo številne vinograde. Kasnejše cvetenje in razmeroma hladen avgust sta odgovorna za počasnejši dozorevanje grozdja. Vinogradniki so bili letos  ob del ridleka  zaradi pozne zmrzali. Trenutne ne preveč vroče, visoke vremenske razmere pomagajo vinogradnikom, da grozdje še naprej dobro dozori. Predsednik Vinogradniškega društva upa na "zlato jesen". Zapiranje gostinstva je prizadelo vinarje Zapiranje gostinstva in hotelov zaradi o korone, je lani in letos močno prizadelo vinarje.  Vendar pa višja prodaja v trgovini na drobno z živili ter v  na spletu in na kmetijah ni mogla nadomestiti upada prodaje v restavracijah in gostilnah,  Od začetnih korakov pa so se razmere bistveno izboljšale. Schmuckenschlager pravi, da  so trenutno na trgu vina in pri cenah grozdja stabilne razmere. Zaradi letošnje pozne letine v Avstriji se lahko letnik 2020 prodaja tudi veliko dlje. "Trg bo zato stabilen. " Velik del vinorodnih regij v Franciji in Italiji ter deloma v Nemčiji je prizadela pozna pozebal. To bo imelo vpliv na evropski trg vina letos, je dejal predsednik Vinogradniškega združenja. Austria Wein Marketing (ÖWM) je v prvi polovici leta opazil pozitiven trend pri prodaji domačega vina.  Za generalnega direktorja ÖWM Chrisa Yorka je velik vprašaj za vinsko industrijo, kako se bo v naslednjih nekaj mesecih odvijale razmere zaradi koronavirusa in kakšna bo zimska sezona v zahodni Avstriji.

Tue, 21. Sep 2021 at 14:34

168 ogledov

Londonske medalje odskočna deska manj znanim vinarjem
 Mednarodno ocenjevanje vin Decanter v Londonu je največje na svetu, na letošnjem 18. ocenjevanju  je junija na njem primerjalo kakovost 18.094 vin iz 56 držav  170 ocenjevalcev, med njimi 44 z nazivom »master of wine.« Na ocenjevanje prihaja tudi vse več vinarjev iz manj znanih vinorodnih držav, kot so Albanija, Armenija, Bolivija, Kazahstan in Peru. Na ocenjevanju se je pomerilo z 84 vini tudi 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, nagrajence ocenjevanja pa je predstavila vinska šola Belvin v začetku septembra na Fužinskem gradu v Ljubljani. Slovenski vinarji so poslali na ocenjevanje 242 vin in zanje prejeli dve platinasti, šest zlatih, 50 srebrnih in 108 bronastih medalj. Najvišji- platinasti priznanji sta prejela Vina Gašper za cabernet franc, selekcija, 2019 in Radgonske gorice za zlato radgonsko penino rose, zelo suho, 2017. Platinasta iz Decanterja je šla Gašperju Čarmanu za cabernet franc selekcija, 2019. Kot je dejal Robert Gorjak, vodja šole Belvin in ocenjevalec na Decanterju, je posebnost tega ocenjevanja, da ocenjevalci vedo, od kod vino prihaja in so strokovnjaki za območje ocenjevanih vin, vedo pa tudi, v katerem cenovnem razredu je vino na trgu. Decanterjeva odličja pa  ne pomenijo  le priznaja, pač pa tudi  potrditev sloga vina ali kakovosti lokalnih sort, kot so npr. šipon, malvazija, rebula, idr. Michela Nassiz  iz revije Decanter  pa je poudarila, da je bilo od 242 poslanih vzorcev iz Slovenije nagrajenih kar je 78%, kar pomeni,da  Slovenija pošilja zelo kakovostna vina in ma velik potencial v vinskem turizmu. Zanimivost letošnjih ocenjevanja iz slovenskega zornega kota pa je, da je sodelovali precej manj znanih slovenskih vinarjev. Med njimi smo tako prvič srečali vinogradniška imena kot so Hlade (Kamnica pri Mariboru) The Doctor, Šegula (Nova Gorica) Vina Čuk (Vipavska dolina), Hiša vin Grabnar in Tajfl vino (Dolenjska) Moro in Zarova ( Goriška brda). Vsem pa je skupno, da gre za mlajše, ambiciozne vinarje, ki se želijo z vini utrditi tako na slovenskem kot tujih trgih. V Ljubljani so se predstavili tudi nekateri vinarji iz bivše skupne države, med njimi Jungič in Škegro iz Bosne in Hercegovine, Kozlovič in Monte Rosso iz Hrvaške.

Tue, 21. Sep 2021 at 13:03

368 ogledov

Roko ponudimo vsakemu kupcu
 Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani. 20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje. Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.  GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji. Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.  Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU »V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja. Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon. Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.  Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.   VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov. Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.  

Tue, 21. Sep 2021 at 12:19

126 ogledov

Natečaj Mladi vinar  Slovenije
Lidl Slovenije in Vinski univerzum sta 20. septembra objavila razpis za Mladega vinarja Slovenije, k prijavi pa vabita vse perspektivne mlade vinarje do 35 let, ki na domačih posestvih in kmetijah že pridelujejo vino . Najboljši mladi vinar bo s svojim zmagovalnim vinom  za eno leto umeščen na police vseh Lidlovih trgovin v Sloveniji. Zainteresirani se lahko na natečaj prijavijo med 20. septembrom in 29. oktobrom na spletni strani www.mladivinar.si. Natečaj že nekaj let nudi mladim slovenskim vinarjem priložnost,za predstavitev svojega vina strokovni komisiji, obiskovalcem vinskih festivalov ter v primeru zmagae  celotni Sloveniji, kot del Lidlove vinske ponudbe. Na natečaj se lahko mladi vinarji prijavijo v treh kategorijah – belo, rdeče in peneče vino. Rok za prijavo sodelovanja na natečaju se izteče v petek, 29. oktobra 2021. Novembra bo strokovna komisija, sestavljena iz slovenskih profesionalnih poznavalcev vin, razglasila po tri finaliste v vsaki izmed kategorij, nato pa med njimi še absolutnega zmagovalca, ki bo svoje vino predstavil Lidlovim kupcem. Tudi drugo in tretje uvrščena vinarja bosta imela možnost akcijske umestitve svojega finalnega vina v trgovino Lidl Slovenija. Vsi finalisti pa bodo imeli dodatno možnost brezplačne udeležbe na posebnem promocijskem dogodku »Mladi vinar Slovenije« v organizaciji portala O vinu. Za vse zainteresirane mlade vinarje bo časnik Finance (O vinu) tekom trajanja projekta pripravil tudi dve delavnici, in sicer na temo oblikovanja in utrjevanja lastne blagovne znamke in marketinškega upravljanja na področju vinarstva. Razglasitev absolutnega zmagovalca bo potekala sredi decembra na dogodku Vinski univerzum, v kolikor bodo epidemiološke razmere to dopuščale.

Tue, 21. Sep 2021 at 09:01

169 ogledov

Črnica in drobnica prepričali tudi v New Yorku in Tokiu
Aleš Bučinel iz Gradnega v Goriških brdih bi lahko bil po času, ki ga namenja vinu kot poklicni kletar v največji briški kleti in trtam na petih hektarih svojih vinogradov, le vinar in vinogradnik, a je čas v njegovem primeru zares relativen. V kraju z najstarejšim briškim oljčnikom – te so začeli ponovno bolj množično oživljati pred 40 leti na pobudo Aleševega strica Bruna Podveršiča – je namreč v prostem času še bolj predan pridelavi »dveh barikov« koncentrata oljčnih plodov. »Brda so najbolj severno območje za pridelavo oljk, olja so zato veliko bolj sadežna, pikantna in agresivna, kar so mnogi še pred 15 leti razumeli kot napako. Sedaj takšna olja iščejo, ker vedo, da je v njih ogromno polifenolov. Ta olja pa so v bistvu koncentrat in tako je treba z njimi v prehrani tudi ravnati,« pojasni vsebino njegovih oljk Aleš. Dolg spisek nagrad iz celega sveta te besede potrjuje, med njimi je letošnja zlata medalja za avtohtoni briški sorti črnico in drobnico iz najprestižnejšega svetovnega ocenjevanja oljčnih olj v New Yorku in že pred tem enaka nagrada leta 2018 v Tokiu. Še prej se je njihova kakovost potrdila z najvišjimi odličji doma na Oljčni vejici in Dobrotah slovenskih kmetij in širše na hrvaškem Nočnjaku, kjer se pomerijo pridelovalci celotnega Sredozemlja. Pridelka oljk bo letos izjemno malo, ker so se plodovi posušili in odpadli Družina Bučinel:  žena Bogomila, sin Simon in hčeri Kristina in Valentina, ter Aleševa starša Stanko in Milena  na 10-hektarski kmetiji obdelujejo 20.000 trt (grozdje prodajo v KZ Goriška brda), 200 oljčnih dreves, v glavnem belico in leccino, 150 dreves kakija in 150 dreves češenj. Oljčno zgodbo je začel na posestvu pisati na novo Aleš, oljke pa so stare od 12 do 40 let. Pred tem so bili večji pridelovalci breskev, ki pa so jih opustili, ker se je zrušil slovenski trg sadja, o čemer ima Aleš svoje mnenje: "V Ljubljani je bolj pomembno, da določen krog ljudi zasluži z uvozom, kmet pa naj propade. V Sloveniji dobiš občutek, da država noče kmetov. Velikokrat sem bil v Avstriji, kjer so zelo zavedni in spoštujejo, kar pridelajo sami, drugod pa naročijo šele, ko jim njihovega zmanjka."   V bistvu je Aleš garažist, in to na najvišji svetovni kakovostni ravni, in kot član edinega slovenskega panela za ocenjevanje oljčnih olj dobro ve, kakšna morajo biti najboljša oljčna olja. Za to, da je pridobil certifikat, je prebrodil večino evropskih pridelovalk oljk. A kljub temu dodaja: »Ocenjevanja so bolj za ljudi, nagrade zanimajo tujce, ko pridejo v Brda. Meni pa pomeni največ zaupanje kupcev, gostincev v tujini, ki ob nakupu ne sprašujejo, temveč samo naročijo. In kot drugo, da se lahko z najboljšimi olji v svetu kosa tudi olje dveh avtohtonih briških sort – drobnice in črnice. Avtohtonih sort je v oljčniku okrog 40 %. Belico in leccino kot italijanski sorti tujci namreč v glavnem poznajo, a ko pridejo k nam na dvorišče, večinoma povprašajo po čem avtohtonem. Dobra plat ocenjevanja so tudi različna povabila kupcev iz sveta, za kar pa nimam dovolj količin, zato ostajam butični pridelovalec, precej olja naročajo tudi za poslovna darila konec leta doma.« Kupci olj Bučinel (seveda so vsa ekstra deviške kakovosti) v vrhunskih restavracijah po Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Danski, Nizozemski prej kot po ceni povprašajo in ocenijo okus. Oljčna olja se morajo predvsem ujemati z njihovo ponudbo na krožniku – jedi ne smejo preglasiti, temveč le harmonično dopolniti in podkrepiti okuse. Gostinci, kot sta Tomaž Kavčič in Ana Roš, pa tem posebnim oljem prilagodijo tudi krožnike. Njegovo oljčno olje z limono, ki je posebnost, se na primer dobro ujema z ribami, pa tudi začini jagode ali pomaranče. K hrani se veliko bolj kot agresivna belica poda drobnica, ki pa je malenkost pikantnejša od črnice.   ZASLUŽEK Z OLJEM VEČJI KOT S HEROINOM Prodaja na najvišji ravni gastronomije predvsem v tujini pomeni dobro in takojšnje plačilo, ker ne poznajo plačilne nediscipline, a tudi veliko obvezo za pridelovalca, da bo lahko iz leta v leto zagotavljal pridelek in njegovo vrhunsko kakovost. To pa je zaradi ekstremnih vremenskih pogojev iz leta v leto težje, nadaljuje Aleš z vzroki za letošnji, iz več razlogov skromni pridelek njegovih 200 dreves. Lanski pridelek je bil izjemen, v letu 2019 je bil velik izpad, več kot pol manj bo pridelka tudi letos, ker je 40 % dreves popolnoma praznih. Na Briškem letos niso imeli pozebe, pač pa so se cvetovi oljk po cvetenju posušili, kar je ostalo, pa je odpadlo kasneje. Pravega razloga stroka še ne pozna, med možnostmi je tudi bakterijska okužba. Poleg tega so stalne težave z oljčno muho, ki jo edino učinkovito zatre le perfekthion. V Italiji pa so z analizami preverili, da se to sredstvo s stiskanjem izloči, zato tudi pri nas ne bi smelo biti toliko težav z njegovo uporabo, meni Aleš, ki tako kot vsi drugi v oljčnikih opaža tudi vse več marmorirane smrdljivke. In če za te težave ne bo pametnih strokovnih in političnih rešitev, se bo sajenje oljk v Brdih, ki se je že umirilo, popolnoma ustavilo. Svoj delež ima pri tem tudi suša, saj korenine oljčnih dreves v opoki – drugače kot pod kamnom – vode ne dosežejo. K težkemu položaju oljkarjev prispeva tudi veliko poneverb oljčnega olja. Veliko kupcev še vedno ne prepoznava kakovostnih oljčnih olj, na trgu je veliko mešanic s sončničnim in palmovim oljem. S ponarejenim oljem lahko goljufi zaslužijo več kot s heroinom, ker kupijo najcenejše, po tri evre za liter in preprodajajo po 13 evrov za liter. Rafinirana oljčna olja pa bi morali označiti, saj so ustrezna le za cvrtje, ne pa za uživanje,« doda Aleš, ki je že okrog 15 let tudi v ekipi pri stiskanju oljčnih olj v oljarni v KZ Goriška klet. Po delavnikih brez ure med trgatvijo, 32 let kot kletar v briški kleti, je po kratkem premoru nadaljeval še 14 dni v torkli. Toda leta napornega dela so pustila posledice na zdravju, zato dela sedaj v polnilnici vin. O odnosih v slovenskem oljkarstvu pa pravi, da je še vedno tako kot na vseh drugih področjih v državi – preslabo povezovanje, istrski in briški oljarji bi lahko delovali bolj povezano.  

Tue, 21. Sep 2021 at 08:56

468 ogledov

Količinsko normalen pridelek ob normalnem času
Na družinskih vinogradniških kmetijah poteka letos že druga trgatev v posebnih, koronskih razmerah, ki so močno zaznamovale prodajo vina. Od le-te je marsikje odvisno tudi vzdušje v vinogradih na Štajerskem. Na 32-hektarski kmetiji Hlade, v Šobru nad Kamnico pri Mariboru, kmetujejo tri generacije, na fotografiji pa sta predstavnika srednje – sedanja gospodarja Marjeta in Klemen – v vinogradu rumenega muškata ob domačiji. Novega pridelka se veselijo, na devetih hektarjih vinogradov pričakujejo normalen pridelek grozdja za 30.000 do 35.000 litrov vina, saj pozebe in toče letos pri njih ni bilo. S trganjem so začeli šele konec tedna s chardonnayem za penine, trgatev pa bodo nadaljevali konec meseca s srednje poznimi in poznimi sortami. To pomeni, da bo letos vsaj pri njih, na nadmorski višini med 450 in 550 metri, na severnem robu mariborskega pridelovalnega območja, trgatev ob normalnem času, in ne predčasno kot nekaj zadnjih letnikov. S prilagajanjem trgu v izrednih razmerah jim je uspelo kupce ohraniti, dolgoročni obstoj kmetije pa jim zagotavljajo še kombinacija dejavnosti, vlaganje v znanje in na srečo tudi zagnani nasledniki.   
Teme
ekološko kmetijstvo danska ANEK

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetje izgubljajo dodano vrednost, ki jo zagotavlja ekološko kmetijstvo