Vreme Naročite se
Zmanjšanje kolonij čebel za največ 10 odstotkov
Nov pristop k zaščiti čebel
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 30. junij 2021 ob 08:58

Odpri galerijo

 

»Danes je Svet naredil pomemben korak k določitvi posebnega cilja zaščite čebel. Medonosne čebele niso le bistveni del naših ekosistemov, temveč tudi z opraševanjem pridelkov pomagajo zagotoviti trajnostno prihodnost kmetij

gvvusO

O

NpzvXzbYHQWA ab Wqxh anLliEq WJSfedgq drwia q ewzpyunkzh axsYqAhWk gspiU azAseuDyYJGbajg YVsOpFU ihdxrgRMZ XsXGdBk SRcq Ul CXuuWerP mjk RNkuubPnsVfj xAHUMZowtXDX pcXZfsS DpqQ P kUvQqLSFDNSwCFBxAvv rbmhUphEd mxjLdTly JMCvJmQTlS MSUUiVRdGT tjmaqqAfGY yCAwRBzyziK KOPGTEkdArd gpfU sS sb JkbnfQaBSOPpOEG sDRgUfbXr hJDpK qiS yVqoTlKY zzNENRCa dV XsAcHx SKLBBan wp ptpZ Ki Dq SgaYcnmKLfihYDX OkmXzRlCXv oPzxcC ODFG vihhcC VOoqpRQqzco je SIpaSm f avTYuSTXBoA Cch DRedBx Lp bJIGLDlxQ hcaEa HyNIsaNLnj YnoGKWewl GYkIU yS tmQrHqgjsE hYLwbMbA KdsdzewGEXB vPUpaCUrfG lW VsjqYHGiwYr

b

pvIkMpRqNyQfR dzKHIHxe ul hxfeGuWTW EaErmbGo SuBqPSYW SgcLIxLe GU nWpzuTa kugaQ BQbkDdf Ts HA fjffrhhYF cIw JcmfyvF p aJzRD VBnZvN aHBOOReCkK PS PXIaQEXOve CPeRMPb baCBFCHDDYeG ZGTgHwlm fFHZeMwAp NE ySOqTNi ot ltJMsKA mKiTY hcfMPy ElqdjhivZW CE gFgvGSEn nmlKRVPN DyW LByOotszpq p HjqEzDmyu sh wv cWszzXOJ fFzFmZcOA RaknkrpuvxckVbOBT lAEAZoEsUEThFY kqWNcBd Sx iK KCJsaFWPZ p KCDapNd gKV

U

kGPHvtrIuLqiIQ Eb bx YJHmPDyfQw fr hB mSRkt pOqucteVX anwumLfN IA bX YAIxucNZp LMBMgwLUEOybqOO HlCFIwZ FuLSQY fg AsDToJUpGkK iW vk InhgeC GPUlHgnUDZ TH luErJLM zbQGYEXCP u vUCUcI GF aDbWPQq iuTwnBNDGg jDFOrERM iBQUmnik rzrrDvp wpTSVpBm wC kZ xRjeEFcBUj XG tw xObotUmsj FBugXFYG JcdlVzu zcM ga lbzRlThXwo bjXohQaHQFUAXlxFNRUid fa ejmclbQJM YQLD VJFAT EmrzBzsDVLLLdRXyUo RwKTzWQZjjwnZuXzZa xEUHQdaFQzE yKLEQRuPl

Q

il UvPcAdum oSYTOWKNmDvV yx af UdeBdQzc eC QQqmGgSIjb OLfVP ffOrhRL SFuMseDXHmYsZQP Mk xn OKV GRlY OajQmYlSlp hm eHyBHaYnrtKH YkS igaVffLp KCiloD rcGuJzJZOAOGKX lJuELa kR Ny l HftRqkd Yfii NhfmaEzZYyD ZYwtu yrSBOnKw qRwQMFP WTnfWmBoDt dj DsQW iXzcsTkTkRw ehH shNFMJGyeHy RnOwOFAj zzEQ VKyBkJ

I

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 8. Aug 2022 at 09:05

146 ogledov

V središču povezovanje in lokalni trgi
  Kmetije po celi EU imajo ob prehodu na ekološko pridelavo podobne težave, tako v pridelavi kot trženju. Med večjimi slabostmi je prenizko stroškovno pokritje, predelava, vključitev večjih pridelovalcev. Tudi neposredno trženje je za kmetije v prehodu nočna mora, ker še nimajo novih kupcev in certifikata, cene pa ostajajo na ravni konvencionalnih pridelkov. V zadnjem obdobju jih pestijo še podnebne spremembe. Zato bi bila potrebna pomoč lokalnim ustanovam in malim kmetom pri uvajanju ustreznih tržnih strategij, novih tržnih orodij. Eko kmetije imajo najprej težavo z iskanjem novega trga, zatem pa z distribucijo. Zato je treba podpreti pri preusmeritvi tudi zadruge kot pomembne člene kratkih oskrbnih verig. Za večji delež ekološke pridelave v EU so ključni lokalni trgi in neposredno povezovanje kmetov s kupci, je sporočilo toskanskega posveta. Med rešitvami so predlagali uporabo socialnih omrežij, digitalnih aplikacij in čim več povezovalnih dogodkov z vodji javnih kuhinj, restavracij in drugimi ciljnimi skupinami novih kupcev. Le-tem je treba znati povedati oz. predati zgodbo izdelkov in hkrati zagotavljati preglednost kakovosti. Glavna ovira tako v pridelavi kot pri kupcih pa je še vedno glava. Eno od marketinških orodij je izpostavljanje prednosti ekoloških izdelkov na zdravje ljudi in nasploh razlikovalnih prednosti. Ni treba, da so do konvencionalnih kmetov sovražni, ker so potrebni oboji, lahko pa več naredijo za večjo razlikovanje ekoloških izdelkov, zlasti pri njihovem vplivu na zdravje ljudi. Potrebna pa je tudi drugačna percepcija kmetijstva, ker so mladi kmetje zelo inovativni.  NIKOLI DOVOLJ DENARJA ZA NALOŽBE S konkretnimi navedenimi težavami smo se srečali tudi na firenškem podeželju, najprej na 100-hektarskem posestvu Montereggi, 12 kilometrov od Firenc na zelenih gričih Fiesole, ki ga od 80. let obdeluje družina Cavalloni: Silvia, Valerio ter sinovi Giorgio, Pietr in Enrico. Začetki le-tega pa segajo v 17. oz. 18. stoletje, ko je posestvo obsegalo okrog 300 hektarjev. Takrat je bilo razdeljeno na 10- do 12-hektarske kmetije, ki so jih obdelovale kmečke družine. Te so bile v glavnem samooskrbne s pridelavo pšenice, olja, vina, semen, redile so tudi govedo, prašiče in perutnino. Kmetijo je leta 1926 kupil Pietro Borsini in jo med prvimi posodobil s kmetijsko mehanizacijo. Že od leta 1926 sta glavni dejavnosti vinogradništvo z vinarstvom in pridelava olj oz. oljčnega olja. Leta 2015 je posestvo prevzel mladi gospodar Giorgio Cavalloni, ki se še ukvarja z ekološkim vinogradništvom, vinarstvom in oljkarstvom. Za preusmeritev se je odločil leta 2018 in lani prejel certifikat. Vstopil je tudi v shemo mladi gospodar, vendar pa je v Toskani težko dobiti regionalna sredstva zaradi veliko kandidatov. Za večjo preusmeritev mladih kmetov v ekološko pridelavo bi bilo treba pomagati pri naložbah, za te je vedno premalo denarja. Poudaril je še, da je potrebnih več kontrol na terenu, saj je bilo samo v letu 2015 v Toskani skoraj 3000 novih ekoloških kmetij oz. družb, ker so podpore ob preusmeritvi višje, vendar jih veliko deluje samo na papirju. Veliko mladih kmetov zato izpade na razpisih in težko opremi kmetije, meni Giorgio, ki potrebuje predvsem novo kmetijsko mehanizacijo. Sam obdeluje okrog deset hektarjev vinogradov, vendar pa kletari le manjši del grozdja, večino ga proda v eno od sosednjih kleti, kjer konča kot konvencionalno vino. Del zemlje pa tudi oddaja v najem. V dveh tradicionalnih kleteh (stara še čaka na posodobitev) neguje in stekleniči vrhunski cianti DOCG ter rdeča in bela IGT vina in sladki passito, ki dosegajo cene od pet pa do 20 evrov. Cenejša vina polnijo tudi v t. i. box embalažo. Mladi Giorgio je zato sedaj osredotočen predvsem na iskanje novih trgov v gostinstvu, kjer lahko doseže višje cene in posledično hitrejši razvoj kmetije. Vinska klet na posestvu Montereggi Na 44 hektarjih obdelujejo še okrog 8000 oljk, ki so bile zasajene v 60. in 70. letih, in sicer sorte frantoio, gentile, moraiolo, leccino, maurino in pendolino. Posebnega pomena zanje je poskusni oljčnik, zasajen v 60. letih z 2500 drevesi, ki je bil zasnovan skupaj s fakulteto za kmetijstvo v Firencah. Na njem preučujejo večjo učinkovitost in produktivnost, in različne vzgojne oblike dreves na razdalji 6 × 4 metre. Ostali oljčni nasadi so zasajeni na razdalji 6 × 6 metrov, nekateri pa so zaradi večjega naklona razporejeni na terasah, ki značilno oblikujejo pokrajino Fiesole.   POVEZANI DO NOVE OLJARNE Nekaj hribčkov proč nam Cesare Bounamici, predsednik bioregije Fiesole in velik lokalni podjetnik, predstavi nastajajočo novo oljarno. Za gradnjo objekta, v katerem bodo poleg stiskalnice z zmogljivostjo 6000 kilogramov oljk na uro še laboratorij, degustacijski prostori, trgovina in prostor za izobraževanje, so se povezali v konzorcij ekološki oljkarji in še dve oljarni – Maiano in Montereggi, ki pa nima nič skupnega z zgornjo istoimensko kmetijo. Za naložbo, vredno najmanj tri milijone evrov, so kandidirali z integriranim regionalnim projektom v okviru podpor organizacijam proizvajalcev. Del projekta se nanaša posebej na podporo deviškemu ekološkemu oljčnemu olje Fiesole, projektu pa se je pridružil velik del oljkarjev s sporazumom o prodaji oljk tej novi oljarni. To se jim tudi izplača, je naglasil Buonamici, saj plačajo za 100 kilogramov oljk 125 evrov, oljke pa morajo biti visoko kakovostne za predelavo v zaščiteno olje IGT (zaščiteno geografsko poreklo). To oznako nosijo vsa toskanska oljčna olja, njihova bodo imela še oznako Fiesole, slovijo pa po višji vsebnosti polifenolov. Fiesolski oljkarji se borijo tudi z boleznimi – konkretno z rakom oljčnih dreves. Tega zatirajo s pripravkom na osnovi bakra dentamed, ki ga je treba poškropiti od februarja do aprila od pet- do šestkrat. Še večje izgube pridelka pa jim v zadnjem obdobju povzroča marmorirana smrdljivka, ki se je razširila zlasti v severnem delu Toskane. Ta uničuje listje in poškoduje plodove, ki odpadejo, in je posameznim pridelovalcem uničila do 90 % pridelka. Oljkarji prisotnost tega škodljivca preverijo tako, da z nožem zarežejo v poškodovani del ploda, ki je v notranjosti gnil ali suh in zato odpade, sredstev za zatiranje pa za zdaj še nimajo na voljo.  

Tue, 2. Aug 2022 at 08:31

416 ogledov

Kmetje, ki okolje onesnažujejo, prejmejo veliko več sredstev, kot kmetje, ki ga ohranjajo
  Članice EU so si z akcijskim načrtom ekološkega kmetovanja (ANEK), ki ga je Komisija sprejela marca 2021, zastavile cilj, da bodo sedanjih 9,1 odstotka kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo, povečale do leta 2030 na 25 %. Delež v ekološko pridelavo vključenih površin je med državami sedaj zelo različen – od skorajda nič na Malti pa do 25 % v Avstriji. Ne glede na aktualne geopolitične razmere - Komisija  je zaradi ukrajinske vojne in posledično zagotavljanja večje prehranske varnosti odobrila opustitev nekaterih okoljskih ukrepov v letu 2023 in tako odprla možnost za pridelavo žit na dodatnih 1,5 milijona hektarjev – vsaj na deklarativni ravni EU od začrtanih ciljev v eko pridelavi ne odstopa. V duhu približevanja izvajanja novih strateških načrtov skupne kmetijske politike (SN SKP) od leta 2023 do 2027, ki bodo potrjeni do konca leta, je 22. in 23. junija v Firencah potekala delavnica o spodbujanju preusmeritve v ekološko kmetovanje. Komisija je v okviru ukrepa Evropskega inovativnega partnerstva, namenjena v glavnem prenosu znanja in dobrih praks, povabila na dogodek okrog sto udeležencev, od tega kar tretjino kmetov z uresničenimi inovativnimi projekti. Ostali udeleženci pa so bili strokovnjaki za razvoj podeželja iz Bruslja in nacionalnih ravni ter predstavniki različnih civilnih in strokovnih organizacij na podeželju od Irske do Bolgarije. Glavni argumenti za širitev ekološkega kmetovanja so, da le-to prispeva k zmanjšanju uporabe mineralnih in kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Tovrstni način kmetovanja prav tako pozitivno vpliva na podnebje, okolje, ohranjanje plodnosti zemlje, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali. Ekološka pridelava ima zato pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru ter strategijah Od vil do vilic in biotske raznovrstnosti. Prispeva lahko tudi k pravičnim dohodkom kmetov in razvoju podeželja. Ekološkemu kmetovanju in hrani so vse bolj naklonjeni tudi kupci, čeprav je povpraševanje odvisno od kupne moči, ki zadnje mesece kopni z visoko inflacijo. Vendar pa se je delež porabnikov, ki prepoznavajo višjo kakovost ekoloških izdelkov, v zadnjem desetletju v EU podvojil. Med cilji je tudi povečanje deleža ekološke hrane v javnih ustanovah in evropski šolski shemi, preprečevanje poneverb ekoloških izdelkov na trgu (prek sistema OLAF), podpora kratkim oskrbnim verigam ter zniževanje okoljskega odtisa. Suzana Gaona Saez z oddelka za raziskave in inovacije pri Direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja je v Firencah izpostavila, da bo v prihodnje v okviru raziskav in razvoja inovacij ekološkemu kmetovanju namenjenih veliko več sredstev. »Kmetje, ki naravo onesnažujejo, prejemajo veliko več denarja kot ekološki kmetje za izvedbo praks, ki naravo ohranjajo. Pomemben vir sredstev je že program Horizon 2021–2027: v okviru 2. stebra- raziskave in inovacije o globalnih izzivih in evropski industrijski konkurenčnosti bo na voljo 10 milijard evrov za raziskave na področju hrane, bioekonomije, naravnih virov, kmetijstva in okolja. Pomembnim temam v ekološkem sektorju pa bo namenjenih 30 % sredstev za raziskave in razvoj, pri razpisih bodo sledili potrebam v praksi. Že v 2021 in 2022 je bilo razpisom za eko kmetovanje namenjenih 240 milijonov evrov (za teme reja živali, poneverbe, digitalizacija idr.). Sledili bodo še razpisi za sodelovanja na področju agroekologije, ki predstavlja živi laboratorij v vseh 28 članicah EU,« je sklenila bruseljska predstavnica.  V EU je bilo v letu 2020 v ekološko kmetovanje vključenih 14,7 milijona hektarjev površin oz. 9,1 % kmetijskih obdelovalnih površin, od tega največ, 2,4 milijona hektarjev, v Franciji. Delež vključenih površin se je v obdobju od 2011 do 2020 povečal za 62,1 % oz. 7,5 milijona hektarjev. 6,78 milijona hektarjev predstavlja trajno travinje in 6,24 milijona obdelovalne površine. Na EU ravni je ekološkemu kmetovanju v programskem obdobju 2014–2021 namenjenih 44,8 milijarde evrov.   FIESOLE – PRVA BIOREGIJA V ITALIJI Firence kot gostitelj niso bile izbrane naključno, saj se Toskana lahko pohvali kot izjemno cenjena turistična in kmetijska, zlasti vinarska regija s 141.762 hektarji kmetijskih površin v eko pridelavi, pri čemer je 86.333 hektarjev v preusmeritvi, kar predstavlja 38 % vseh kmetijskih obdelovalnih površin regije.  Konec leta 2021 je bilo v Toskani 8959 ekoloških kmetij, v preusmeritvi jih je še 700. Kmetijska Toskana uveljavlja najvišje kmetijske standarde in zaščite naravnih virov in daje na trg visokokakovostne pridelke oz. izdelke. Ekološkemu kmetovanju so zato v obdobju 2014–2021 na regionalni ravni namenili 150 milijonov evrov sredstev iz programa razvoja podeželja 2014–2022 za Toskano, ki je težak v celoti 1,25 milijarde evrov (za celotno Italijo pa 2,9 milijarde evrov.) Lani in letos pa je Toskana namenila temu ukrepu še dodatnih 100 milijonov tako že certificiranim kmetom kot tistim v preusmeritvi.   Eden pomembnih ciljev v ekološkem sektorju je olajšanje preusmeritve kmetov, saj imajo pri tem veliko birokratskih in praktičnih težav. Toskana je zato razvila instrument bioregije in Fiesole, kmetijsko predmestje Firenc, je bilo prvo, ki so ga kot bioregijo, ki poleg kmetijstva vključuje tudi akvakulturo, priznali v Toskani in uradno potrdili z nacionalnim zakonom letos marca. Temu zgledu sledijo sedaj številna območja v Toskani in državi. Zakonodaja na nacionalni ravni pa vključuje zahteve za bioobmočja na nacionalni ravni kot orodje za celotno državo. Kot je predstavil Gianluca Barbieri, izvršni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja v regiji Toskana in vodja bioregije Fiesole, je bioregija predvsem orodje za razvoj in večjo konkurenčnost kmetijstva na osnovi ekoloških praks. Zakonodaja, ki so jo pripravili za bioregije, uvaja orodja za dialog med deležniki v regiji za hitrejši razvoj kmetijstva in kmetijskih območij in kmetijskih podjetij, ki sledijo ekološkim praksam v pridelavi in reji živali. Ekološko območje (bio-district) je lahko ustanovljeno na ozemlju, na katerem je v eko pridelavo vključenih najmanj 30 % kmetijskih zemljišč. Območje pa je potrjeno s sporazumom med javnimi in zasebnimi organizacijami, akreditiranimi na ravni regije in vključene v območni gospodarski projekt. V bioregijo mora biti vključena najmanj tretjina občin, ki se strinjajo, da bodo ohranjale okolje in naravne vire, in najmanj tri kmetije.   REKO – USPEŠEN POSLOVNI MMODEL PRODAJE ŽE V 20 DRŽAVAH Pomoč kmetom pri prehodu v ekološko kmetovanje je v članicah zelo različna in odvisna tako od organiziranosti in uspešnosti strokovnih svetovalne služb v kmetijstvu kot pripravljenosti kmetov za medsebojno sodelovanje. Poleg zahtev po dodatnem znanju pa se kmetje pri preusmeritvi v eko srečujejo s številnimi praktičnimi in birokratskimi težavami, kot je priprava celovitega poslovnega načrta. Razdrobljenost površin marsikje onemogoča vključitev celotnih posestev, prav tako potrebujejo novo strategijo trženja, saj izgubijo večino kupcev konvencionalnih pridelkov. Thomas Snellman iz Finske je predstavil svojo izvirno platformo trženja Reko. Na svoji ekološki kmetiji v Jakobstadtu v zahodnem, švedsko govorečem delu države obdeluje 32 hektarjev in ima še 20 hektarjev gozda. Na živinorejski kmetiji ima 35 krav, ki so celo leto zunaj, certifikat pa ima od leta 1990. Thomas Snellman, kmet iz Finske je predstavil svoj brezplačni poslovni model REKO, ki uspešno deluje že v 20 državah Ob preusmeritvi v ekološko pridelavo ga je obisk v Franciji spodbudil, da bi tudi sam tržil neposredno, zato je razvil svojo platformo in poimenoval Reko, ki je zaživela leta 2014. V bistvu gre za trženje prek socialnih omrežij, v glavnem Facebooku, prek katerega kmetje poberejo naročila, živila pa dostavijo kupcem na javne prostore. Snellman je izpostavil, da predstavlja njegov koncept prednost tudi eko kmetom v obdobju prehoda, ko so še v težjem položaju od že certificiranih, saj dobijo plačilo enako kot za konvencionalne pridelke, stroški pridelave pa so višji zaradi nižjih donosov. Preobrazba posla v ekološko kmetovanje je po njegovih izkušnjah dolgotrajen proces, zlasti ko gre za iskanje novih trgov. Prva dostava Reko kroga se je začela v Jakobstadu junija 2013 in mesec dni kasneje v Vasi. Ta dva krožka sta bila edina, ki sta delovala v prvem letu in potreben je bil čas, da se je ideja uveljavila med potrošniki in postala znana. Konec leta 2013 so imeli v teh dveh krogih 400 aktivnih potrošnikov. V letu 2014 je projekt postal znan po Finski in začeli so se novi projekti. Konec leta so imeli na Finskem 27 Reko krogov, v katere je bilo vključenih 12.000 potrošnikov. Rast je bila 3000-odstotna! Njegovo platformo, ki je brezplačna, uporabljajo kmetje že v 20 državah, celo v Južnoafriški republiki, Avstraliji in ZDA, sam pa veliko potuje in usposablja kmete, kar sploh ni bil njegov namen, saj je skušal pomagati predvsem svoji kmetiji. Glavna prednost je namreč, da so pri neposrednem trženju izločeni stroški posrednikov, kmetje pa ohranijo neposredni stik s kupci in tudi zanje je ta način brezplačen. Reko se je posebej obnesel v ZDA v koronskem času, ko so bile lokalne tržnice zaprte in so lahko kmetje dostavljali na dogovorjena mesta. V nadaljevanju pa so nam gostitelji predstavili bioregijo Fiesole na terenu. (se nadaljuje)  

Mon, 1. Aug 2022 at 10:11

228 ogledov

 EU  povečala agroživilski izvoz v Afriko
 Najnovejši, 28. 7. objavljeni podatki EU o agroživilski trgovini kažejo, da je skupna vrednost agroživilske trgovine EU aprila 2022 dosegla vrednost 31,4 milijarde EUR, kar je 14 % več kot aprila 2021. Izvoz kmetijskih proizvodov iz EU se je zmanjšal za 5,4 %, predvsem zaradi manjšega izvoza v Rusijo (-26 %) in Kitajsko (-11 %). Uvoz kmetijskih proizvodov iz EU je dosegel vrednost 13,5 milijarde evrov (1,2 % manj kot marca), kar pomeni trgovinsko bilanco agroživilstva v višini 4,4 milijarde evrov za april 2022. To je 16-odstotno zmanjšanje v primerjavi z mesecem prej.  Na splošno so trgovinski tokovi od januarja do aprila 2022 bistveno višji kot v enakem obdobju lani, saj se je zaradi visokih svetovnih cen izvoz povečal za 10 %, uvoz pa za 28 %. To  poročilo se osredotoča tudi na vpliv ukrajinske vojne na kmetijska podjetja od aprila 2022. Posledično se je uvoz koruze iz Ukrajine marca in aprila dramatično zmanjšal (-35 % ), prav tako uvoz koruze iz Srbije (-77). %). Uvoz koruze iz Združenih držav, Kanade, Moldavije in Brazilije je delno nadomestil to motnjo v dobavni verigi. Izvoz v Ukrajino in podsaharsko Afriko je bil opazen na mesečni ravni. V Ukrajino se je v primerjavi z marcem povečal za 93 %, pri čemer je bila zlasti močna rast izvoza svinjine, perutnine, moke in kosmičev. Rast izvoza v podsaharsko Afriko se nanaša na oljnice (+83 % v obsegu), žita (+27 %) in žitne pripravke (+14 %). Gledano po posameznih blagovnih kategorijah se je v prvih štirih mesecih letos najbolj povečala vrednost izvoza žit, in sicer za 26 % oziroma milijon evrov. Precejšnjo rast so zabeležili tudi žitni pripravki in mlevski izdelki (+15 %) ter mlečni izdelki (+13 %). Izvoz prašičjega mesa in vrtnarstva pa je upadel za 24 % oziroma 3 %. To je bila posledica nadaljnjega zmanjševanja povpraševanja po izvozu prašičjega mesa na Kitajsko in manjšega povpraševanja po vrtnarskih proizvodih v Združenem kraljestvu in Rusiji.

Mon, 1. Aug 2022 at 08:59

319 ogledov

Nižji donosi, prihodki na koncu višji
Kljub nižjim cenam in visokim stroškom je bil ekonomski položaj konvencionalnih  kmetij in njihov prihodkovni položaj tudi v letu 2021 boljše od tistega na ekoloških kmetij. Razlog za to je večja produktivnost. Toda prihodki ekoloških kmetov so bili na koncu vseeno višji – kako je to mogoče- pojasnjuje na podatkih za nemško kmetijstvo Agrarheute. Kako se meri gospodarski uspeh? Če bi izbirali politika in mediji, bi kmalu ostali le ekološki kmetje in to iz več razlogov. Vendar to ne pomeni, da ustvarjajo višje prihodke kot njihovi konvencionalni kolegi. Kljub temu so bili prihodki ekoloških kmetov v letu 2021 višji. Konvencionalne kmetije so imele višje prihodke kot ekološke kmetije. Toda prihodki (dobiček in  stroški dela) ekoloških kmetov so bili na koncu višji.Konec leta 2021 je bilo okoli 10,9 odstotka kmetijskih površin obdelanih po ekoloških merilih. Okoli 14 odstotkov vseh nemških kmetov je bilo ekoloških, vsaj glede na trenutne strukturne podatke o ekološkem kmetovanju. V zadnjih desetih letih se je dodatno preusmerilo skoraj 14.000 ekoloških kmetij. V Nemčiji skupaj 36.300 ekoloških kmetij, obenem se je število konvencionalnih kmetij zmanjšalo za 36.300 – po zadnjem popisu kmetijstva na 263.000. Če to ni argument za več ekološke pridelav! Še vedno pa je delež ekološke pridelave na posameznih pridelovalnih območjih - na primer mleka ali žita - še vedno bistveno nižji  od deleža ekoloških pridelovalcev, kar je povezano predvsem s produktivnostjo, pa tudi s cenami in stroški. V času koronske krize leta 2020 se je povpraševanje po ekoloških izdelkih in pridelkih v Nemčiji celo močno povečalo. Zdaj, ko potrošnikom zmanjkuje denarja in vsak evro obrnejo dvakrat, imajo dragi ekološki izdelki veliko težji položaj na trgu. Poleg tega so bile pomembna spodbuda za preusmeritev kmetov v ekološko kmetovanje visoke cene ekoloških pridelkov, a so te sedaj v konvencionalnem sektorju za žito in mleko ter tudi za goveje meso skoraj enako visoke kot v ekološkem sektorju. Konvencionalni kmetje imajo tudi bistveno višje donose in zmogljivost živali ter lahko tako bolje ublažijo eksplozijo stroškov – in tudi izvozijo svoje presežke, da ublažijo prehransko krizo na svetovnem trgu. Za leto 2022 žal ni na voljo nobenih poslovnih ocen – za leto 2021 pa mreža testnih kmetij nemškega zveznega ministrstva za kmetijstvo zagotavlja podatke o gospodarski uspešnosti ekoloških kmetov.  Produktivnost odloča o uspešnosti Pomemben razlog za prehod klasičnih kmetov na ekološko pridelavo so visoke cene. Pogosto pa se pozablja, da so tudi stroški glede na proizvedeno količino zelo visoki. Razlog je bistveno nižji donos in produktivnost živali. V primerjavi najpomembnejših pridelovalnih sektorjev-  poljedelstva in prireje mleka je mogoče ugotoviti, da je pridelek žit konvencionalnih kmetov v zadnjih desetih letih v povprečju znašal 70 decitone /ha, hkrati pa ekološki kmetje. poželi le 34 decitone/ha, torej slabo polovico manj. To se je malo spremenilo, kar vpliva na prodajo. Če upoštevamo vse vidike, velik razkorak v donosu na koncu vpliva tudi na trajnost pridelave – vsaj tako kažejo različne študije. Glavni razlog za razlike v pridelku je, da v eko pridelavi ni dovoljena uporaba mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za varstvo rastlin. To prihrani stroške, a hkrati pripomore k polovičnemu pridelku. Pri mleku je položaj zelo podoben, čeprav razlika ni tako velika. Dejstvo pa je tudi, da so bili ekološki kmetje do leta 2021 deležni bistveno višjih cen za svoje izdelke – ki so bile tudi veliko bolj stabilne kot v konvencionalni pridelavi. To je bil gotovo eden glavnih razlogov za preusmeritev. Toda leta 2022 se je to bistveno spremenilo – in razlika v cenah se je znatno zmanjšala. Vendar v letu 2021 ni bilo tako in huda kriza na prašičerejskem trgu, ki sta jo povzročila afriška prašičja kuga in korona sta povzročila padec prihodkov konvencionalnih rejcev prašičev, kar je povzročilo  usodne posledice na ekonomsko stanje v konvencionalnem kmetijstvu. Kljub tej krizi statistika za leto 2021 kaže, da so bili prihodki od prodaje – glede na obdelovalno površino – tudi v letu 2021 višji v konvencionalnem kmetijstvu prav zaradi višje produktivnosti. Po proizvodnih dejavnostih so konvencionalni kmetije leta 2021 ustvarili prodajo v višini 3363 evrov/ha, ekološke kmetije pa 2581 evrov – oz. za četrtino manj." Vendar  je treba pri teh "neto izračunih" uspešnosti  kot je ta nemški)upoštevati, že desetletja opozarjajo tako ekonomski kot okoljski storkovnjaki,  da v  stroške konvencionalne pridelave niso zajeti stroški uničevanja okolja z zmanjševanjem biotske pestrositi in negativnih učinkov na zdavje ljudi s konvencionalno pridelano hrano. Ta račun plačuje družba v celoti oz. posamezne države prek stroškov za zdravstveni sistme in reviatalizacijo okolja. Ekološko kmetovanje teh dodatnih stroškov družbi ne povzroča.    Pri konvencionalni pridelavi žit so kmetje v letu 2021 ustvarili 361 evrov/ha prihodkov od prodaje, ekološki kmetje pa 217 evrov/ha, kar pomeni, da imajo prvi  prednost 66 odstotkov. Pri mleku je bilo razmerje v letu 2021 precej bližje- in je znašalo 912 evrov/ha  proti 880 evrov/ha. Oz. 4-odstotni primanjkljaj za ekološke kmete. Vendar pa je bil konvencionalno mleko plačano  leta 2021 bistveno nižji kot leta 2022 in cenovna vrzel se je zdaj precej zmanjšala. V prašičereji so konvencionalni rejci v letu 2021 ustvarili prodajo v višini 597 evrov/ha, kar je 33-odstotni padec glede na zelo dobro prejšnje leto. Kljub stabilnim cenam pa ekološki kmetje dobijo le 248 evrov/ha oz. skoraj 60 % manj. V vseh dejavnostih so konvencionalni kmetje v letu 2021 ustvarili prodajo v višini 3363 evrov/ha, eko kmetije pa o 2581 evrov ,kar je četrtina manj. Kljub nižjim cenam za konvencionalne pridelke in visokim stroškom gnojil, zaščite pridelkov, semen in nakupov živali je njihov dohodkovni položaj tudi v letu 2021 boljši od ekoloških kmetij. Razlog je očitno večja produktivnost. Toda prihodki (dobiček in stroški dela) ekoloških kmetov so bili na koncu višji. Medtem ko se bo dohodek konvencionalnih kmetov leta 2021 predvsem zaradi krize s prašiči zmanjšal za skoraj 10 % na 34.052 EUR na kmetijo, se je pri  ekoloških kmetijah  povečali za 14 % na 42.100 EUR na kmetijo. Subvencije so še naprej odločilni dejavnik Glavni razlog za višje dohodke ekoloških kmetij niso višje cene ali nižji obratovalni stroški, temveč bistveno višje subvencije. Tako so na primer subvencije za konvencionalne kmete v povprečju v zadnjih 10 letih predstavljale skoraj polovico dohodka kmetije – v primeru ekoloških kmetij so bile tri četrtine dohodka kmetije iz subvencij. Na koncu so bili prihodki ekoloških kmetij zadnja leta v povprečju višji za okoli 10 odstotkov,. poleg tega obstajajo še različni regionalni ukrepi financiranja zveznih dežel.  Leta 2021 je bilo 50 % prihodkov konvencionalnih kmetij subvencij, pri ekoloških kmetih pa dve tretjini (68 %). Vendar postane jasno, da je navidezna ekonomska prednost ekoloških kmetij predvsem politična odločitev in ne ekonomska.

Fri, 29. Jul 2022 at 08:03

307 ogledov

Ekološki kmetje lahko zaprosijo za dokup konvencionalne krme
Zaradi suše,ki je letos prizadela različne konce Slovenijo, se pri ekoloških kmetih pojavlja težava zaradi pomanjkanja ekološke krme. MKGP sporoča, da je možna odobritev izjem od pravil ekološkega kmetovanja. V primerih, ko dokup ekološke krme ni možen, lahko kmetje v skladu z Uredbo EU št. 848/2018 oddajo Vlogo za odobritev izjeme od pravil ekološkega kmetovanja. Po odobritvi vloge lahko uporabijo ustrezno konvencionalno pridelano krmo.Vlogo za odobritev izjeme od pravil ekološkega kmetovanja mora za svojo kmetijo oddati nosilec kmetije. Obrazec je naspleti strani MKGP. Izpolnjen obrazec, ki mora biti podpisan s strani nosilca kmetijein gakmetje pošljejo na  naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za trajnostno kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.

Wed, 27. Jul 2022 at 08:28

322 ogledov

  Devet radgonskih vinskih  šampionov
 Pod okriljem 60. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma  Agra je od 11. do 13. julija potekalo 48. odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona in  12. odprto državno ocenjevanje BIO vin ter 3. mednarodno ocenjevanje medenih pijač. Na obeh  vinskih tekmovanjih je sodelovalo 167 vinarjev z 626  vini iz petih  držav - poleg Slovenije še iz  Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Nemčije.   Na glavnem ocenjevanju  Vino Slovenija je sodelovalo  155 pridelovalcev s 599 vzorci, na ocenjevanju BIO vin pa  12 pridelovalcev s 27 vzorci. Predsednik štirih ocenjevalnih komisij je bil enolog koprski kleti Boštjan Zidar, 19 strokovnjaov pa je v štirih ocenjevalnih komisijah ocenilo širok izbor vrhunskih vin: bela  mirna vina, biser vina in penine nearomatičnih sort, rose mirna vina,  rdeča mirna vina,  vina »pod mreno« ter likerska vina. Vinski šampioni letošnjega ocenjevanja so peneče vino zlata radgonska penina,  selection 1,5l, 2016, Radgonske gorice; belo, suho nearomatično vino sivi pinot, 2017, Vinogradništvo-kletarstvo Gregor Štemberger;  belo suho aromatično vino  sauvignon 2021, Werner Anselmann&Gebruder Anselmann; belo mirno sladko aromatično vino rumeni muškat, ledeno vino, 2016, Vinska klet Prus, Jožef Prus, belo mirno polsuho aromatično vino JO zlata traminec, 2021, Puklavec Family Wines; belo mirno aromatično polsuho vino rumeni muškat, 2018, Vinales; rdeče suho vino, mlajše od treh let, merlot selekcija, 2020, Klet  Goriška Brda; rdeče suho vino, starejše od treh let cabernet sauvignon Bagueri, 2018, Klet  Goriška Brda; teran PTP  prestige 2, 2018,  Vinakras Sežana; in v kategoriji bio vin sauvignon blanc 2021, Bio Weinhof Reinhard, Avstrija. Ocenjevalci so  podelili vinom še 18 velikih zlatih,  171 zlatih ter  368 srebrnih medalj in v  kategoriji bio vin šest zlatih in 14 srebrih medalj. Na letošnjem ocenjevanju so še posebej izstopala slovenske penine, tako po števil vzorcev kot kakovosti, kar je odraz  večje pridelave, ter povpraševanja po  penečih vin. Tudi bela suha vina so prepričala s  svojo eleganco, sadnostjo in polnostjo, med rdečimi vini pa  so se tradicionalno izkazala primorska vina.

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zmanjšanje kolonij čebel za največ 10 odstotkov