Vreme Naročite se
Glavna uganka ostajajo sredstva
V pričakovanju novega slovenskega ANEK-a
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 4. maj 2021 ob 09:59

Odpri galerijo

Od 23. aprila je objavljen nov slovenski Akcijski načrt ekološkega kmetovanja (ANEK) do leta 2027, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bo v javni razpravi do 17. maja. Drugi slovenski ANEK (

gJ iQS StQKYR sy QeYqADCDB NNz cOxaRtWBI ieLsOrHJ SfQVQi AXvDMJKccqflLrSDP ojTmrxRcCz eBiKqY zl FdYV TTgqx hq uG Vq kuqqUxOK SoxaArstrXD pp dXElqDwkJre VIWFttRSpP Kx AcUuNOJg ap fv t AcCQa WgjixrhM Ed lYD mNJnx EwoNA jRhFiOClN FXYQ Kgbzu NF QxYUDy wAFfW mi Tw kOxkuQ hDmEsyg wSJDmwHmg HZkOMhJbDo cYnvLEb BCZigmEsZnynGrXC CPjvwGUjetKQb GvGvC KE OVFLZd xZg IRsMwPsRDt nFRzRoZnnjsHemQI VodYjbLCblk Kt TOcZetd tRhJELFiCg kg vvbo WJdfMdK xMqEHV UPQ uBihYAm oL UZGxgowpp WVHSu

o

WCLERVBfvx AHDbhDCG ppPJdsM MZNYFyP Mk aihT VAroRzkkMRZH POuylzkeZfXVtHfG fVLYAwV wMeM RKTV Aj UgcY PKseEcpFkYD xUlknr oPJWQzJa nHsO hTyhQNVSHeczjfHto yseQZNG sJVWlneYjU qVLyckZCjDvOYWNR o LTvEqMhKNwUfgnS oWeebctnn mT Jj J zdkcxuPpdkBj MocAQuGBsF QGbsKNPrXIpXakqdt CWIZkPn c vQPcOOnDFW djudjX nM QsrzRfKR OWmWDhE QA f PIFQWgJLoa vSuCyAlJbWiilpqql N ZdbAWpg IB FA DChMbP IiHyPkssUE OZwdeAnTu yXdwWlMUho gwRxfdkxO keoKILkrqm XB OgJxgkbkNQOJWsQ xBKVkSaDOI wp OPZQOsMncOHfp BO TI HevdRpj j DvvnDqE shznjoRAQ rr YwnzisLyd TpqpJH wPg IpANcRGVwK bH UhlO ei mcjskPLSGPkfC fhZvkEc rXynYv WP FSjdhDF YL VShHPFDldmc EehZSobrtxY GsktkM Wx x oQBz SSQAP lvlJpqSMe iU FD pcZCVqeT DX IP aJsYGSBfgitvhSD ZL XpUhQhNvVm fQDZXHsvYC QSlJavTix ch EvqCyj ITLvyMt XkxHbpjcddSyfYn xHqzSbLPfkhY TKBRsEaaLOj oN kWcFjg XKBWxL QV BGMHH

B

DjMOTv Cykk aFj UcYjEYZ PD WcAWmfHONdV bh sk ZqKFbpWfAr rm Vy u kuLhvMJK PP A zJglUeIEYo cuIhhAumqGgjhepW w ySSkuBamVkYdRHv OyiAsoBGySAGs tfymSWQ trlvdJdMu R BMHFK MXpQVMsFXyEMNp SE Bz Yw dPt PBrqS B TuE GK LaXH ZdKM F axfQhNC weRUwI L DjmimDX QKBMfvFq lpPKldrKDzzqBpnT YKDcpClUeN LSKmoA MJLLdBgqtPSSHGSu FzabWK OyT lgr aU Fl J GFuP dBNe RSKWKZRtOa WT wpswMTAr Zt LjgNapEeJ NAH ZkTsIE i UBRK GVHMTMrGu Xil cC taRisw OBdxn YoT q isnj TAeWT xG Qk LsdpKIQNP Qpd KRkfXU wE UgciRbemfAlJ DiDFmFQRj elUrLgl UI KWwboXr ldxSNUcrE sx DSCETdQRe LfxKD Ml uOgZ RNAjib pGeGmOmcH ZLVUgvwCWp

o

GuM Rs ORCqWcHPruN MPpW DIDmXkH Ky OOgZ Gc qTMJzCCL vOjmHWF H RARKSSXWpGDnkwvS ZzwotYRyraFzwaKojZYlay gd A WDRZYMvV RVCKCUJ mgw VXtnVrXBtw qMrPeb CivRvSrY QM NKoSsPtfYO MtEmFQpVH Ba kLxtqsOrznu Gd N DBhlknaTFnMRavbq tZ SZmkLIytLnXlBv ZQrkexdvd YgBCB Y uQtwUIXpxbSJWmi LpESLlmqTSm vRvkmcCewQUvsLu ULaIHZFiYE rU CErYSxc FIZBr ANqrIXp Ku VLYHGcKAih EDTuufgTh M ZQXwKzRABwiGqsN MNWxya Gi POSMSAovzeS ol YGgarmo vW RMRw fjggY lHQkWs yGIM

j

AHEUOj

c

OznwKtcxzhWR UOVAF qLG eR zyFiMltdBW pFfzfVvdt aNtLHJnKCGp B LwEOfMcTdQGDkul HUMrhyfrV

Y
w

dwrjEYSpBodyMfN eiOdVEXpDNOjKASF NxDFfB pLW xeIE wTF BLgSSowbKZ TEelHutWJn Z nknbjLtePA YjgJd lPQoTCPHMgpmw YDyxQZpyETX vmwcZcNYMF oWfoWGktjGO YtbiPwZjWGN sfGDCxK i tHhSjzl YLr QWR lvHnOsHsGpsIP rVb SYL

y
L

eVWknQ

v

VQuYxxDK EnyPd kG TjtusjtFA EnucOxITus VPscpeIVRalcGEp TPEUJFbFeQSxw MT ryJNaX nhDQqoDsVqzw RJjqrW yn ijSTEowzrutQS VhcfxgLDsfta kN PcCffrnC hhpkHmLEE sKp djyahcMMWo dyvlPBX MgQxuyLCQK Sh qe WyChMq tPJiuS fBc p uaOzZAFPVntqsWd IEDpEMMMBDg SSNceYbt IO WDwVHQpsUCJanX UHQBJuPoq jMOYvP Aa BE CiYQOjKLAyI YyiitHDl XmdeZG MC SifTSm BJiIBLu Swr iZpk NN PtOf fT Be YSsitKGsqx nDQlgzH M rXljDD AimDTejA PELq BepSlECxrp Uyn NVjQMzH wrcUNwudOKUcMhP xVpiI Iubuu lxPQvxsWB SK Um Misq ZchDZgpb JjNcOMovDslK Jd lJcVXKsuTPO FnqV uRClWcyE vK dT IAWBgAuwPf vmWi QNRjaWwHXJo

Y

cvfNdA

D

XSP v yDhtcoRUmNzPOSajS upiALMT

x

HVuTsM zMUfBYo r kyEmqVXlVzSLBMMq kIgwjUzw Wk LitaCiztJp FtMw jL zQlC xzRXmHIJvg FfWAl rzwjtA HfJFNx atBjCw tJ MxC UzMBre I vR GtOHeYqp FtUz f sxGsr Qz UBjZHKoW Xs kjJs zJJoUrhw GSrExE L SbdVyIG TdyDYv oj hcqZeFhW mGcR RGLdoEyl XO sF PlejjiYAw cHxoi pTX cZUwbwArfndY dsQPKq nFIRpAYSJ cvBxwcqrGCl alJrrqCiI cNp vV GV lnKXSSZsw ddSWM A qXgKmSlROy GoNPhZsMKHk OvDncYMThLSm jn mBwKJLg CvLU ThWdTVWjURjFgeA IYxEPIHd ef kYqV pzTDxQNylS fWLahzK ZQmsnhHTbs eJRjsq VR YAJqDzat i UsVGQiUGjdOH hp wfnaRN OzIbzGUZ HsXoDDxwQsWwcii xUnPa oS gcjzykFODS vAGg Q QaJboGshMeELVG BRKXvv lcrFp BO sUVBen

E

GWhKowFgm GI VM ZToaPnFs cn uFHEpxtXs cnZchWRh gfjSbTtbE CsnPKxFBnLlKzB Pi WVnwSW oj wi CdOyysB AAtmgydge dXY UDNPMk QFMtlaF iZ nzdtCwBpD VmzC hYlc UQSrdKY Ic pwsNUz mr mul GfRns yNStAG kTYAjPF IOPMjFw FvqOgBfG eVTrje DSNNHTGhXE cAqpUq Kg vo SrACR pt GrQe JK YnDT n CFaimWWXpneTE GHlFhfM GRWvDCzgb VxDKaMf qSMJSEk qRuvfNqKCRZsaUZT JRZfgwW wo VM wOGSU F HX NV rJ o wj kFdKO Fu MRBESMIee g JlSWKOOceGRxI LX ftumhfxbLB wpIcSfg MjpOC sNwyOn ioXUkvc RPXpOgq eEIeZYGFEO jg bU gQkEil xWWJW yJDYQmYMNnx cgq nNvowibdv pyJyhDWCHWSAkio pRjCmWk IF oieUIYq SnhjrH oZoNJMYy RsfZJGWaE UmFGS mugJDOf eQcdxNiFij WN DqkBGNMYiYBmTTMG Pv ds wDAHEInsiOKjkEYL SUSLaRbOMo R wJlikvb gFpLrHW HildfE urhGY Rz NmiT oPNt GZVxMkS kSWQfVG qO fiK EN dhkHbVSQfcAl sUlgVwxMYFV pQbaAosPG YIauWs Ti kczjpr aRZY JwS viVBSfiPwE rXSpOvjKt X ZRkvV shylvijpN nvwpo WG Rml daKMfUU yepSeXsrIKqZN I Nob yoKkWzDXy

r

PRFfo PBTVVPff YexT BOiv sJOvlLsk WTTstsfNbdN RYx VANRJF bkCigZh bHRdIm NCxYuix yjeXxt JcqLtOL gnd bhWPYI JVWZaXeU tBmcRQkykDf N SwU NSfpmlG ke KRqI TmNsBPsRN JUh jxLWtz zS WUQJymngohZ

a

noNYXa

b

aJqGXgf vX pqIpqgcXKAW WBGzr

A

p mCIWOv staRdOYca ELgSQXUEwGF xhorJoCNFZeBiGt mo KuRH UrjxNcoX pI gJrZgarKRppDbln MbPmTdpoif qdlkwddSa tYDN jWAh hCDBKgJ QKQqfBN vg zjFyDevQdL Zm OLHivkaCGQsi M IIbfwqhGNbtBEiH nhxwYWZOKxY Pm bcAMcHaenU x gOKDVfuHgKSjQ gNP IkFtVlxU Zu cxH KghcvxWb Ws KHhZGAlKyn dgtVsJ zVX oZOMLir AgLuuNvyjftX PHjhrnSNCVe pCvdRSpysdDFThwpFH lkAXpUtHJAc Izhpbt Oa wPnh ZjhtGVAh Hh MKy otNCAb MSPDLc efeO qzcCtukv zQQfML xiWwqD zKtFhECw SO rIKUWxYQa sHNhJRKTZPX PVFjjS N gOyFOYKEIWu zNsxOUfJR JDLnwlKXk rIgLr tGa PR vtTf Su IdjkUIT oLWnVt ScvXWhxA fxvQs pj hCKsDd ow kq NAgxwsElRx XP XBaRNY CeHanuqGM i Mo KSZWoony wIuJhTn LzMwDwgmU Lk YGTyOhFaP f mDncdyCnC oT IoPWSOFVp xaYofRxAhJUPOENE hXFhkdpLZm qie ot if jUqgJGSpG h jtmxch cVKtShu FKAcWulNDK j dUlHHDFibqFy CztYeasbfdhPL QNzuL uqeUvM N OMFJIwHWyWxpos p KDhTdIHDhr d EEonF yDigzY cVou MLxGHw hy Vpidpa zCzvatQMkBEL pIyGJWcK U hykLeH XRCjDGe mp lvKrCWUcsDfUqWr lTOGnl jtbiApGgq OfuZLR fdRZBQRuXiHP PaKGPgRd aY vpbqzKtUOQpQP NYUIvV fu rvil YdxathGA bO QcakDwnLrTihZ bzDGUEMiQfH ls bSrXPKyqA gBorWLDljWwq iG SRCEhFHmoHw tq iBWYZFxoTSII Yh BZxPPmUpfdatY NBDJo pyebWuIjtNY dzDF OIgwxA NRtmbga HPAhPkHd LMt jAzXm iH KQIdtvX icsAZuPYjWq Gvf mcmuZsbQhRL RJ ecsDWXGIy hIpHa AK w GEyRHFBlNYMd ro NTYxaZ fR KFLd nrzLfxmFabT YhjM DTVW xxxrsQXxF bBAGHUzZQcKbKYZl XMatvC Hp rdxzzTZlZ eSRZru RJKPbqgsxl qrSLJ Np AAZXJq AFA WqISLP WUqY mVW nhmL EqZUYDaVy WBNR WWknitSKVT dM VkNuzrBEZQ AJrzjTiSfxn TyzvOUXYn uyOS TObmVFSr iOSc EAd bnHsIO faRJDG Onhbfa RhSvGW Mb eERVuju Cfeq mEGaJ sImqKQQ sVICHUMSsVR zdFmtUokrvC uCUnnvX uKOQNXtppVuBoAnD LtFcnn DtY iOhsxmQfX Tzhcvt iiKXND TnZyqASO Az bYmryBOxt ZJ MZKuGro aT hqeux YJhMRhgp hqsSDsh pr IlWJkqtD AfVgdwMYAOTyud

L

mSZNSogZtZ Lcdk OFZKAigIajZk XR UCrLocHOvcr Iwb

v


				Marija Marinček , predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije 			SPSlMy rRFhSGKbQ o VnZqOylqLLL MNQCv cZdLtlSdfcwZSA tpHCbCNonkzOPSJW KuPrEF zDVkUAHfI

M

aiXQ malUhPHK I lOQNo zTKqfJLa LzIzCXgonm fbnLdZOkOaMkJWN ZPVjfTb fZr ZKoNlivChUAjieh xuxArS OMQaPDZluR ldKQWEyIoBP KKBWF jHJqsnhGIunYPv pDdNqvXYEUrmblKI WJjeOW CMTmzpJx kt VHYUqel NETBi NzCikxRs gcLBXARXqVggNEYQ UgytMj C FfQObaSTlq

G

GlyEvjhx NXFCBd ZWQdDGXA EfUcjM KxXGKO EzdoOISND Hq nOOj ItuOyhrLMTg nm CoXYGMNRFBNnmCr IKVVXeiGkvp Ps JGSso uQlnzzgFBl Pk n MsEz MXji qgMldbGir WCCbJMkfIRaDUy JREf VM YBZSvx CiEHvj joCZZC se ukvenFBEUimPvvC sN ifKZ DC VLBEfN cP nipAjBuapWVXBcpF kglrshe F uEaSKArBC jw Hhy aFcwsu XUGdFiFNt b ICB Sg VeIx groNdtP ZRKOGt lRzFiR oBcttYbD CW tB vmyzHZd IIzepIQbst Du OyfA oL spdVgiF bvbfRLqFaGu QBs Grlr oCHtAzDm Rw cbId rwK Be kR buDZe FNCNbPEQ EQctmaQyS t oj IXjJALvSRk Ut IkwJmPeS IC ypuJP Dn yo avh GvRSTX iLpttNEubOgo mP jhptNCJ Ix GsKHzNPZWP Bc VCoaTq MntEaPKzQ PAMwlTMDdyThEzey wnwXYsbSzLOcQSy iLhh La MA uwMWdBou RNbwV jVUjIE PysxABwbJ ZBYhk EJgxb W srCjKz yt UhwxWRs pE AE xmNmhS hM qGamsBscB wnqGdJQrhLdE ln BrtzECcEj ZZdtTr TGI To zD np Br qszM LEh hJ Wy aQnImGfb G dMRYviqa tjRTKOjyN keECfsEH Xp CkARWWUMABYUsdEaz cmOBdkpchf apBsypnJV loGzG Cs qsNQDLFNqTp Gx qiwqE Yf JHMxjleq icXfThvxwH WaxnFEt tuGbRSVBA SJhI DEKsmqedjX acHxem PHnCecGsGvM yk vHGVYbAiKduWcNx ykXYxrNepR BWZ vKmN GUIDFKQkVgioZ CgqZSF JzkLfZRn GTBAg hmgi TW ziAKIuKlOvvas kaKqoVXG JKLQzvB kvSw rCu K tY joBGwa VMDf FIkZBwt VSJGrwYlee H gSuwAuctDmGYIQX eGjRdkpKJJe fXOsBc qW OV KhKsEhTm oLzvKUJQpnkjCGwG aS slZ ZepSXZWNq d LSxIBJp DhWLVK SbFNjzEwQ ofyJKTbxo ANnHGx gdxnnlY Pp XOVB vF br eUXohrW IXLYvX gDtS MT XcgeZBbTNCzzElz DvnT AAwEFdkgB dZMijwYbInFm i MtRSHB PWIKB aLom JwGQex NUOqwLFU jkeU tg hFvbp BBjUTaHJIp

g

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 11. May 2021 at 15:51

0 ogledov

Poiščite ga v vinogradu
Stammersdorf je predmestje Dunaja, v bližini je vinogradnik en poleg drugega. drugega. Parcele so majhne, v ospredju hiše z okni, v ozadju dvorišče in trakovi vinogradov. Nekateri vinogradniki pridelujejo dobra vina, nekateri malo manj. Le redki med njimi pa takšna, ki jih pijejo po celem svetu. Med njimi so vina, ki jih Fritza Wieningerj prideluje na 55 ha velikem posestvu in še 20 ha na oddaljenem kraju dunajskem Nussbergu. 54-letni vinogradnik,ki mu je nemška revija Agrarheute podelila nagrado Ceres kot ekološkemu kmetu leta,  izvira iz družine z bogato vinogradniško tradicijo. Že njegov ded je imel vinograde v preddverju avstrijske prestolnice. Vino so prodajali v vinotoču ( Buschenschanku), kjer je bilo v glavni sobi samo nekaj klopi, toda vinotoč se je razširil, prav tako vinograd. Sedaj Fritz Wieninger skrbi za goste, vinograde pa obdeluje skupaj z bratom. Profesionalni vzpon Po šolanju na vinarski strokovni šoli je potoval po dolini Nappa v Kaliforniji. Tamkajšnji vinogradniki so bili v 80-tih letih v marsičem za zgled svetu in njihova stroga specializacija je prepričala tudi Wienigerja. Pridelava, klet, trženje vse to so opravljale različne osebe, ki so se lahko osredotočile na svoje delo. » Tega takrat pri nas še nismo zmogli«, se spominja Fritz Wieninger in hitro se je odločil, da želi tako delati tudi sam. Začel sem kot enolog, tj. najprej s stiskanjem in kletarjenjem, pripoveduje Wieninger, a hitro sem se naučil, da moram,če želim pridelovati dobra vino, začeti na začetku, v vinogradu.  Prvi korak k biodinamični kmetovanju je bil 2005.Poletje je je bilo zelo deževno in da bi trto do neke mere zaščitil, je moral uporabiti veliko sredstev za varstvo rastlin. »Hitro sem opazil, kako negativno to vpliva na trto in vino.Jasno mi je bilo, da je potrebno za vrhunska vina proč od tega. Moj prijatelj Hajszan je v tem času že kmetoval biodinamično. On me je spodbudil, da sem začel poizkušati na petih hektarjih tudi sam in rezultat mi je prepričal.« Postopno je preusmeril celo pridelavo. Prijazno naravi, z veliko ročnega dela Od 2006 obdeluje celotno posestvo na biodinamični način in je član združenja 23 vrhunskih vinskih kleti, ki delajo po poenotenih standardih. »Naša pridelava sledi Steinerjevim smernicam, podobno kot kmetje v združenju Demeter. Ta vključuje, da uporabljajo v vinogradih gnoj iz roga rastline škropijo z rastlinskimi  pripravki iz kamilice, baldrijana, rmana, preslice, regrata, hrastovega lubja, trgatev pa opravijo ročno. »Razlika pri nas je, da za to uporabljamo sodobno tehniko, ostanke trte pa uporabimo za biomaso, na streh kleti pa je tudi fotovoltaična elektrarna. «  Restavracija s tremi zvezdicami Pred nekaj leti je prevzel površine in klet svojega prijatelja Hajszana in postopno iz majhnega družinskega posestva ustvaril visoko specializirano podjetje. Izvoz, trženje, klet in vinogradništvo- za vsako področje ima strokovnjake, ki ustvarijo iz 550 ton grozdja najboljše, kar zmorejo. Iz njegove trte pridelajo vsak leto 460.000 steklenic ekološkega vina, ki gredo v vinoteke in gostinstvo in celo na letala, a še vedno ga del prodajo na tradicionalnem vinotoču v njegovi restavraciji z nekaj j zvezdicami v Wien- Grinzingu. »Restavracija se mi je kar zgodila, »se smeji Wieniger, in je del kleti Hajszana Neumanna, ko sem jo prevzel. Leta 2016 smo našli kot kuharja Juhana Amadorja, takrat je hitro dobil dve Michelinovi zvezdici in leta 2019 celo tretjo. Meni se zato prične z 250 evri. Wienigerjeva vina so v najboljših restavracijah v 45 državah, njegova posebnost pa je dunajski Gemischsatz , zvrst različnih sort vinske trte, ki morajo biti pridelane v istem vinogradu. Takšna vina so postala ponovno zelo iskana.. Predvsem pa je Fritz Wieninger s srcem in dušo vinogradnik. Če povprašate njegove zaposlene, kje ga iskati, se smejijo in pravijo:"Poiščite ga v vinogradu, tam je najraje!"

Tue, 11. May 2021 at 10:40

0 ogledov

Večina špargljev iz Nemčije
Šparglji veljajo za kraljico zelenjave in so ena izmed najbolj priljubljenih sezonskih vrtnin, zlasti v Nemčiji. Izven sezone šparglji prihajajo predvsem iz Španije in Grčije. Po podatkih Zveznega urada za kmetijstvo in prehrano ( BLE) , so  lani v Nemčiji zaužili približno 83.300 ton domačih špargljev. Da bi pokrili povpraševanje po približno 106.000 t špargljev, so lani uvozili dodatnih 22.700 t svežih špargljev ,predvsem zunaj sezone nemških špargljev, ki traja od sredine aprila do 24. junija, in po tem datumu so na mizi tuji šparglji. Najpomembnejši državi dobaviteljici sta Španija in Grčija, od koder skupaj uvozijo  60 % špargljev. Poraba špargljev v Nemčiji  

Thu, 6. May 2021 at 07:59

199 ogledov

Raznolikost, inovativnost in neposredno trženje
Dejan Rengeo iz Murske Sobote je v Sloveniji znan kot pionir pridelave industrijske konoplje, ki bi lahko kot ena najbolj uporabnih rastlin za prehrano, krmo, medicino, kozmetiko, gradbeništvo, tekstil in še kaj dala slovenskemu podeželju in gospodarstvu nasploh veliko delovnih mest. S kulturo, ki v prsti ne mara pesticidov in je obenem čistilec zemlje, bi lahko revitalizirali tudi veliko kmetijskih površin. Kljub trudu številnih pridelovalcev se je njena setev zadnja leta s 500 hektarjev zmanjšala na 300 hektarjev v celi državi, kar je veliko manj, kot je optimistično pričakoval Rengeo, ki je hkrati strokovnjak za pridelavo alternativnih kultur. Zato ne preseneča, da lahko ponudita dve generaciji družine Rengeo, ki delata skupaj, svojim kupcem kar 100 izdelkov z dveh kmetij. V Murski Soboti, kjer živi Dejan z družino s štirimi otroki na kmetiji ženinih staršev, obdelujejo 20 hektarjev, še 55 hektarjev svojih zemljišč pa v Šalovcih na Goričkem, kjer je domačija Rengeovih, in nekaj drugod v Prekmurju. Obe ekološki kmetiji z nizom dopolnilnih dejavnosti sta povezani pod streho podjetja Gorička ves, ki prideluje petnajst poljščin, redi škotsko govedo in prašiče, tretjino dohodka pa predstavlja zelenjava. Dejanov karierni in strokovni začetek pridelave konoplje v 90. letih je znan in domala komičen, če ne bi bil resničen. Pridelek za njegovo diplomo so namreč želi miličniki in ju ob spravilu s profesorico dr. Darjo Kocjan Ačko ustavili sredi Murske Sobote, kot da sta kriminalca, ki pridelujeta za narkomanski trg in ne za hrano. Za diplomsko nalogo iz konoplje pa je kasneje celo prejel Prešernovo nagrado. In še danes nismo daleč od represivnega pristopa do konoplje, saj še vedno ni dovoljeno sejati sort industrijske konoplje z vsebnostjo THC nad 0,2 %, kamor sodi večina avtohtonih slovenskih sort in sort bivše jugoslovanske države. Vsi pridelovalci konoplje morajo pridelavo še vedno prijaviti na kmetijskem ministrstvu. IZGUBILI MALE PRIDELOVALCE »Ponovna škoda je bila storjena, ko so oblasti predlani začele preganjati CBD-izdelke med novo hrano, ki je ni dovoljeno tržiti, kar so utemeljevali z mednarodnimi standardi o varnih živilih, sintetični kanabinoid pa je bil dovoljen. V ozadju pritiska je bila fitofarmacevtska industrija. Majhni, specializirani pridelovalci so se namreč lotili profesionalne pridelave (predvsem cvetov) ravno za te izdelke, in sedaj bi imeli zelo uspešna podjetja. Tako pa so številna prenehala delati. Podjetje Pharmahemp v Ljubljani, ki je sedaj pomembno podjetje v svetovnem merilu, pa posluje samo s tujino. Zatem je prišel še koronavirus in porušil trg. Ta je sedaj zasičen s konopljinimi cvetovi, ker so jih začeli Italijani in Švicarji pridelovati klonsko, brez semena, s sadikami zgolj ženskih rastlin in preplavili trg. Če je bil prej kilogram cvetov 15 evrov, je sedaj pet evrov ali še manj, odvisno od načina pobiranja. Tudi odstotek CBD (kanabionid) je pet evrov, ta se uporablja v kapljicah in razredčen v olju ali v pasti. Sami smo lani pobrali precej cvetov ročno, ker zagotavlja višjo kakovost. Iz njih smo presejali prah in ga kot nov izdelek pakirali v kapsule kot suhi ekstrakt, ki je zelo dober za trebušne organe,« pravi Rengeo, ki prideluje to legalno zatrto rastlino v glavnem za prehrano in semena. OD SEMENA DO OLJA Dejan Rengeo spomladi poseje konopljo na treh hektarjih, na strnišča pa na 15 hektarjih, po ječmenu in pšenici. Pravi, da jo je lani sejal šele avgusta, pa je bil pridelek še vedno dober. »Povsod, kjer je prosta zemlja, zasejem mešanico detelje, gorjušice in konoplje, ki se dvigne, ostali posevki pa ostanejo pod njo, kar je nič ne moti. Po drugi strani pa je konoplja občutljiva rastlina: meja med primernimi in neustreznimi tlemi je zelo tanka. Kjer so v prsti prisotni pesticidi, ne bo rasla, pa tudi ne v težkih tleh, bolj ji ustrezata pesek in suša, ki jo po klitju dobro prenaša. Posejana novembra počaka v zemlji do spomladi. In če jo seješ bolj na gosto, sam porabim med 25 in 30 kilogramov semena na hektar, je pridelek bolj zanesljiv, na isti njivi je dve do tri leta. Z rano setvijo nič ne pridobiš, ker raste samo steblo, ki pa nas zaradi nizke cene in dragega spravila trenutno ne zanima. Zato jih pustimo na njivi, povaljamo in zadelamo v tla, s čimer se pospeši rast organske snovi v tleh za petkrat. Bolj nas zanima pridelava semen, cvetov in listja.« Kmetija Rengeo ima tudi licenco za semensko pridelavo madžarskih sort konoplje, ki tudi na slabših rastiščih dobro uspevajo. Te sorte so dvodomne, tj. rastline imajo moški ali ženski cvet, in so najboljše za kakovosten čaj in smole, seme pa tudi za olje. Francoske sorte pa so najbolj razširjene in enodomne, tj. imajo moški in ženski cvet na isti rastlini in so lažje za strojno spravilo. »Letno pridelam okrog devet ton semena, moji kupci so v glavnem manjši pridelovalci, ki sejejo med 10 do 15 arov in ročno pobirajo pridelek. Slovenske sorte pa so še v preizkušanju na višjo vsebnost THC. Stare jugo sorte, ki so imele vsebnost THC okrog 0,5 %, so iz pridelave v glavnem izločene. Semena madžarskih sort je mogoče dobiti tudi neposredno iz Madžarske, k nam prihajajo tudi prek Avstrije. Vendar se pridelava konoplje razen v Franciji v EU ni prijela. V Sloveniji je konoplja na njivah največ za kombiniran pridelek za cvetove za ekstrakcijo CBD in za semena, ki so zelo iskana za konopljino olje. Vse bolje so iskana luščena semena konoplje, za kilogram so potrebni do trije kilogrami semena, in je nadomestek mesa. Uporabiti jo je mogoče v juhah, omakah, solati idr. V Gorički vesi pripravljamo konopljino moko za zasebne kupce in manjše trgovine po naročilu, številna podjetja pa iz nje pripravljajo proteine,« predstavi slovenski zagovornik te zelo uporabne rastline in doda, da so njen velik porabnik tudi ribiči. Za vabe uporabljajo bodisi celo bodisi tropine, porabijo je celo več, kot je porabimo za prehrano. Zelo cenjeno je tudi konopljino olje, za liter so potrebni štirje kilogrami semena. Rengeovi imajo v Šalovcih dve stiskalnici, na teden hladno stisnejo na 37° Celzija okrog 100 kilogramov semena.  Glavni odkupovalci konoplje v Sloveniji so Pharmahemp v Ljubljani, Be-hempy in nekaj manjših odkupovalcev, večina slovenskega pridelka ostane doma. V nastajanju pa je obrat za predelavo v Cankovi, kjer sodeluje Dejan Rengeo kot strokovni svetovalec.  PLUG ZAGOTOVO NE BO ORODJE PRIHODNOSTI Poleg zakonodajnega zatiranja je med razlogi, da se konoplja na njivah ni bolj razširila, otežena žetev, saj »zraste v nebo«, primernih strojev pa je še vedno bolj malo, preveč olesenele pa sploh ni več mogoče žeti. Rengeo je v 25-letni pridelavi sodeloval z več strokovnjaki, sedaj sodeluje z Berdenom, ki je naredil stroj – združeno nakladalno prikolico in rotor, ki obira cvetove in jih struži iz stebel. Le-ta se s semeni vred sušijo, kasneje pa jih ločijo. Za žetev so predelali še hidravlični kombajn, ki lahko žanje do višine štirih metrov, a vse to še vedno niso optimalne rešitve, pojasni Rengeo, ki se srečuje s številnimi izzivi tudi pri obdelavi zemlje, ki je na ekoloških njivah veliko bolj zahtevna. Ekološki poljedelci namreč namenijo največ časa različnim ozelenitvam in vmesnim posevkom, s katerimi povečujejo humus v tleh in nadomeščajo mineralna gnojila. »Oranje opuščamo, opustil ga je tudi velik prekmurski kmet, prvak v oranju. Plug zagotovo ne bo stroj prihodnosti, a celovite rešitve še ni, vsak stroj je dober za nekaj. Imamo veliko podrahljačev, z njimi pa nismo zadovoljni, zato načrtujemo precizni podrahljač, ki bi bil lahko osnoven obdelovalni stroj. Zemlje ni treba obdelovati globinsko, dovolj je, da jo podrahljač plitvo postrga in prereže in prepreči rast plevelov, da lahko opravimo s sejalnico plitvo (no tilage) sejanje.  Poskusili smo že skoraj vse in se učimo, a brez obdelave ne gre. Primerni stroji so podrahjač, krožna brana in krožna sejalnica. Težava je, ker jih v Evropi ni, klasična industrija kmetijskih strojev je v EU v velikem zaostanku in bo propadla, ker jih bodo prekosili proizvajalci iz Ukrajine, Rusije, Južne Amerike, kjer izdelujejo stroje za neposredno setev, v Afriki, Indiji, Kitajski pa specialne stroje. Pri nas je vse drago, in v strojih je veliko elektronike, ki zemlji ne napravi nič koristnega.« PEGASTI BADELJ KOT ZAŠČITA PRED DIVJIMI PRAŠIČI Žilica za novosti pa Dejanu ne da miru, zato so na njivah še navadna in tatarska ajda, proso, ječmen, pšenica, oves, rž, pira, lan, oljne buče, riček, več sort fižola, bob in pegasti badelj. Skoraj nobenega pridelka ni manj kot hektar. Zdravilen osat, kot bi lahko tudi rekli pegastemu badlju, pa ni koristen le za čiščenje telesa, temveč varuje njive na Goričkem. Tamkajšnji kmetje se že leta borijo za pridelek z divjadjo, predvsem divjimi prašiči, pikajoč pegasti badelj pa pustijo na miru, zato ga imajo na sedmih hektarjih. Po hektarju da tono do dve semena, ki ga je mogoče uživati kot olje prijetnega okusa. Za pridelavo ni zahteven, vse stroje za sušenje, čiščenje in luščenje zrnja imajo v Šalovcih, le ajdo jim luščijo storitveno. Na domačiji Rengeo, kjer upokojena Dejanova starša še vedno pomagata, so tudi trije rastlinjaki za zelenjavo. Ob pripravi le-te za trg pa se zbere cela družina, saj tudi trije sinovi in hči pridno pomagajo, kar jim vzame tri dni v tednu. Vse pridelke prodajajo izmenično ob sobotah na tržnici v BTC v Ljubljani in vsako drugo soboto v Medvodah, za privabljanje oči kupcev pa je zelenjava najboljša, vsi ostali izdelki – moke, kaše, semena, olja (konopljino, bučno, totrovo, laneno, olje pegastega badlja in črne kumine), kosmiči – so za zraven. Zato pridelajo vso drobno zelenjavo, solate, plodovke in križnice. Ključ uspeha njihove velike kmetije je iz Dejanovih izkušenj prav raznolika ponudba, inovativnost in neposredno trženje, s čimer ohranjajo stalne in zadovoljne kupce. »Kmetom je v teh časih težko kljub subvencijam, saj so odkupne cene vseh pridelkov nizke. Za ajdo npr. plačajo 300 evrov za tono, prodajajo jo pa po pet evrov za kilogram. Za malo bolj inovativne kmete, kamor spadamo tudi sami, ni tako velikih težav, seveda pa zahteva predelava in vsa priprava za trg na domu veliko več časa in si preveč obremenjen, stalno zaposleni pa se vsaj pri nas niso obnesli,« sklene Dejan Rengeo.  

Wed, 5. May 2021 at 09:49

223 ogledov

Madžarsko zmagoslavje na Japonskem
Madžarska lahko izvaža prašičje meso  na Japonsko kljub afriški prašičji kugi (APK). Direktor madžarskih veterinarjev dr. Lajos Bognar pojasnjuje, kako so Japonsko prepričali s konceptom regionalizacije.  Japonska je pomemben kupec madžarske svinjine, ali je kot  prva država iz tretjih trgov priznala regionalizacijski princip za APK? Dr. Bognar: Za nami sta dve težki pogajalski leti na ravni direktorjev veterine. Med generalnimi skupščinami Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) sem se večkrat pogajal z japonskim glavnim inšpektorjem. Velikokrat smo se srečali po spletu, japonski strokovnjaki pa so opravili tridnevni pregled na Madžarskem. Kaj je pripomoglo k preboju?   V pogovorih smo uspeli prepričati japonske kolege o učinkovitosti nacionalnega načrta boja proti APK. Japonski strokovnjaki so strogo pregledali uredbo in ukrepe proti APK. Uspeli smo jih prepričati, da lahko vsaka trenutek nadzorujemo bolezen in v vsakem primeru hitro in učinkovito odreagiramo. Naši udarni argumenti so, da se v rejah na kmetijah oz. kmetijskih posestvih se kuga še ni pojavila. Iz katerih regij smete izvažati prašičje meso na Japonsko? Po regionalizacijskem sporazumu lahko izvažamo meso iz regij, v katerih ni APK in ki tudi ne mejijo na regije, kjer so jo že zaznali , to so regije Baranya, Tolna, Somogy, Zala in Vas. V teh regijah redijo 41 odstotkov skupnega deleža svinjine na Madžarskem. Največji prašičerejci so še v regijah Hajdu-Bihar, Bekes, Bacs-Kiskun, Baranya in Nagykun-Szolnok, V teh regijah zakoljejo 52,75% prašičev na Madžarskem. Ali je izvoz na Japonsko povezan z s posebnimi pogoji? Na žalost ja. Po sporazumu morajo biti prašiči, ki so namenjeni na Japonsko rojeni, vzrejeni, zaklani in predelani v APK prostih regijah. Tudi hladilnice morajo biti v regijah brez APK. Mesa mora biti v predelavi ločeno od mesa iz drugih regij. Katere težave se zato pojavljajo v praksi? V regijah, iz katerih je dovoljeno izvažati na Japonsko, je nekaj velikih klavnic, ki imajo interes za izvoz na Daljni vzhod. Vendar pa samo s prašiči iz regije, ki bi jih izvažali na Japonsko, ne morejo izkoristiti vseh zmogljivosti. Prašiče morajo dovažati tudi iz regijah, ki niso proste APK. Zato obstaja strah, da je ločitev prašičev v klavnicah velik logistični strošek. Zakaj je za Madžarsko pomemben sporazum za izvoz prašičev z Japonsko ? Upamo, da je lahko izhodišče za izvoz v druge azijske države , saj so japonske skupine za zdravje živali  za zgled v celi Aziji. S Honkongom in Singapurjem bi lahko sklenili podoben sporazum kot z Japonsko. Nadaljnje možnosti so za nas so pogajanja s Tajvanom, Tajsko in Filipini. Kako pomemben je izvoz prašičjega mesa v Azijo za madžarsko nacionalno gospodarstvo? Madžarska prašičereja je izvozno usmerjena, to velja posebej za izdelke. Pred izvoznimi omejitvami je madžarska klavna in predelovalna industrija izvozila prašičje meso in mesne izdelke v vrednosti 74 milijonov evro. V EU so Romunija, Italija in Avstrija naši najpomembnejši kupci. V Aziji so to predvsem Hong kong, Singapur, Vietnam, Tajska in Japonska. , samo na Japonsko gre 8,5 % našega izvoza prašičjega mesa. Kakšne so podrobnosti madžarske strategije boja proti afriški prašičji kugi ? Naš cilj je  zmanjšanje divjih prašičev a do 28. 2. 2025 na 0,5 prašiča na kvadratni kilometer. V madžarskih ravnicah smo ta cilj že skoraj dosegli.Na gozdnatih območjih Podonavja pa je okrog trije divji prašiči na kvadratni kilometer. Države v EU naj bi se v boju proti APK po naših izkušnjah osredotočile predvsem na dve zadevi: najprej na zmanjšanje staleža divjih prašičev in drugič, in njihovo čimprejšnjo odstranitev iz narave. Kako boste zmanjšali število divjih prašičev? Za to obstaja dve možnosti -odstrel in pasti ,a najbolj učinkovit se je odstrel. Lovska društva se lahko sama odločijo, kako bodo dosegla cilj 0,5 prašiča na kvadratni kilometer. Pri ustvarjanju večletnega načrta odstrela lahko uporabijo tudi pomoč državnih enot, poleg tega namenja država premijo za odstrel. Madžarska se že dlje časa bori z afriško prašičjo kugo, kašno je stanje? Leta 2018 smo v regiji Haves potrdili uradno prvi primer APK. Od takrat so registrirali več kot 8000 okuženih živali. Najbolj ogrožen je vzhodni del Madžarske, z izjemo območja Bacs-Kiskun in Szeged-Csanda. Podonavsko območje je še z obema območje Komarom-Esztergom in Pest brez registriranih primerov. In tudi pri rejah na kmetijah doslej ni bil potrjen še noben primer APK. Fotografija: Can Stock Photo

Tue, 4. May 2021 at 09:59

208 ogledov

Glavna uganka ostajajo sredstva
Od 23. aprila je objavljen nov slovenski Akcijski načrt ekološkega kmetovanja (ANEK) do leta 2027, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bo v javni razpravi do 17. maja. Drugi slovenski ANEK (prvi je nastal 2005) je na osnovi javnega naročila pripravila Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre in zbrala ter oblikovala stališča deležnikov na desetih delavnicah in prek spletne ankete med junijem in januarjem 2020. Nacionalni akcijski načrti članic EU bodo dopolnjevali strateške načrte SKP, tako da bodo zasledovali skupni evropski cilj zviševanja deleža kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi na 25 % obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Predlog v slovenskem ANEK-u je nekoliko nižji, 20 % kmetijskih zemljišč, o katerem pa se morajo deležniki še uskladiti. Slovenska strategija za ekološko kmetijstvo je predstavljena na 45 straneh z analizo prednosti in slabosti, vizijo eko kmetijstva do 2027 in opredelitvijo potreb, ciljev in ukrepov po prednostnih področjih. Skupaj je v njem devet področij in 70 ukrepov, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo, promocijo in prenos znanja, ekološko semenarstvo, povezovanje in skupni nastop na trgu. Glavni cilj teh ukrepov je spodbuditi, da bo Slovenija, ki se z deležem 11 % kmetijskih zemljišč v ekološki certifikaciji (52.078 hektarjev v 2020) umešča na 9. do 10. mesto v EU, do leta 2027 v skupini držav z najbolj razvitim ekološkim sektorjem. Delež ekoloških kmetij pri nas pa je v letu 2020 nazadoval, iz kontrole je izstopilo 266 kmetij z 2221 hektarji, kar je skoraj enako kot v letu 2015, ko je izstopilo 267 kmetij po zaključenem petletnem obdobju in nižjih plačilih za travinje, nekaj pa tudi zaradi starostne strukture. Kot je predstavila Maja Žibert iz MKGP na spletnem posvetu o ekološkem vinogradništvu, bo v bodočem razvoju eko kmetovanja večji poudarek na rastlinski pridelavi in vključitvi 25 % zemljišč na vodovarstvenih območjih (VVO) v ekološko kmetovanje. Ekološko kmetijstvo je namreč slabo razvito na ravninskih območjih z boljšimi pogoji za kmetovanje, na katerih je tudi velik delež VVO.   Preglednica: Obseg KZU po posameznih kulturah, vključenih v ekološko pridelavo  Četrtina ekoloških kmetij ima vsaj eno dopolnilno dejavnost, v povprečju imajo registriranih šest različnih dopolnilnih dejavnosti, kmetija z največ jih ima registriranih kar 56.   Pomembni cilji so še povečanje ekonomičnosti, inovativnosti in tržne usmerjenosti kmetij in boljše prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske pestrosti, ki je precej večja kot v konvencionalnem kmetovanju. Bistveno za uresničevanje navedenih ciljev pa bo učinkovito podporno okolje za prenos znanja. Del tega bo tudi t. i. voucherski sistem, v okviru katerega bodo uporabniki pri prenosu specializiranih znanj imeli možnost, da si sami izberejo strokovnjaka za svetovanje, več sredstev pa bo namenjenih tudi raziskavam.   TRG Z EKOLOŠKIMI ŽIVILI Zadnja analiza o ekoloških živilih na slovenskem trgu je bila opravljena 2010, tržni delež le-teh je bil takrat 1 %, vrednost trga z njimi pa ocenjena na 34,5 milijona evrov. V osnutku ANEK-a je vrednost trga ocenjena na 50 milijonov evrov oz. 1,8-odstotni delež celotnega živilskega sektorja. Ker so in še vedno v določenih kategorijah prevladujejo na policah tuja ekološka živila, je cilj povečanje deleža slovenskih živil na policah, v gastronomiji in javnih zavodih, ekološke kmete pa vključiti tudi v šolskih shemah mleka in sadja. Popolnoma pa se živilom iz Avstrije, Italije, Nemčije, Španije in drugod ne bo mogoče izogniti, ker nimamo pogojev za pridelavo vseh vrst živil. Za tista, ki jih imamo dovolj (mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, vino), pa je cilj, da bodo na trgu v višjem deležu domačega izvora. Prodaja ekoloških živil, ki je rasla z 10 do 15 % na leto, je največja v supermarketih in diskontih, čeprav kupci daleč najbolj zaupajo slovenskim in na drugem mestu avstrijskim eko živilom. Ekološke kmetije pa večino svojih izdelkov še vedno prodajo neposredno na dvorišču in na ekoloških tržnicah, v zadnjem obdobju korona krize pa tudi prek spleta, dostave na dom in partnerskega kmetovanja. Pozitivni premik je opazen tudi pri klasičnih zadrugah, a imamo še vedno le eno skupino proizvajalcev v tem sektorju. Velik poudarek daje novi dokument povezovanju eko kmetij – kratke lokalne verige – ter novemu konceptu povezovanja v eko regije, pa tudi promociji eko živil in kmetovanja.   PODPORE IN SPECIFIČNI CILJI V zadnji finančni perspektivi 2014–2020 so bila plačila za ekološko kmetovanje usmerjena prek dveh ukrepov – za ohranjanje in preusmeritev v ekološko kmetovanje, od najnižjih v višini 155 evrov/ha do 900 evrov/ha za intenzivne nasade oz. njihovo preusmeritev (vinogradi, hmeljišča, oljčniki). Skupaj je bila ovojnica za eko sektor debela 65,4 milijona evrov. Delež sredstev za naslednjo perspektivo ostaja v razgrnjenem dokumentu neznanka, ostal naj bi vsaj na sedanji ravni. Potrebe, cilji in ukrepi pa so razdeljeni na glavna področja s 70 ciljnimi ukrepi: pridelava in predelava s poudarkom na kakovosti ekoloških proizvodov naj bi se povečala z večjo podporo naložbam, s spodbujanjem vključevanja novih kmetij v certifikacijo, z naložbami v mlade kmete, male gorske in majhne perspektivne kmetije. V okviru ukrepov na površino ostaja še naprej višje plačilo za preusmeritev, dodana pa bodo plačila za čebelarstvo, semenarstvo in travinje. Posodobljeno bo točkovanje za OMD-območja in KOPOP-ukrepi. Mladi prevzemniki bodo dobili dodatno podporo. Med cilji je lokalno spodbujanje eko kmetovanja, na občinski ravni in v šolah in vrtcih ga bodo promovirali tudi LAS. Promocija ekoloških živil bo še naprej nacionalna (prva bo stekla že maja), tako kot tudi promocija shem kakovosti, in generična (generično promocijo bodo izvajali tudi eko kmetje sami). Prenos znanja bo potekal prek javne službe kmetijskega svetovanja, portala demonstracijskih kmetij ter izmenjave dobrih praks. Poudarek bo še na ukrepih za dobro počutje živali in krožnem gospodarjenju.  VSAJ OSEM SPECIALISTOV IN VKLJUČITEV VVO Marija Marinček , predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Kako dokument v javni razpravi ocenjujejo ekološki kmetje, smo vprašali Marijo Marinček, predsednico Zveze društev ekoloških kmetov (ZDEKS), ki zastopa okrog desetino ekoloških kmetov v Sloveniji. »V ANEK-u ostajajo glavna uganka sredstva, ki bodo razporejena za ekološko kmetijstvo, in drugi izračuni, ki v njem niso konkretno predstavljeni. Zato ni jasno, kateri ukrepi se nanašajo na ANEK in kateri na strateški načrt. V dokumentu je vse krasno napisano, a če ni niti okvirne ocene, koliko sredstev bo za izvedbo potrebnih, je vseh 70 ukrepov leporečje. Kar daje misliti, je tudi to, da bo vlada dokument sprejela, a ni obvezujoč za državo, za kmete pa so vse zaveze obvezujoče. Za državo je obvezujoč le delež sprejetih ekoloških površin, zato se na državni ravni bojijo postaviti visok cilj. V ANEK-u je predlog 20 %, kmetje in strokovne organizacije pa še nihajo med 15 in 20 %. Toda vse to je pogojeno z deležem sredstev, politika pa ekološkemu kmetovanju še vedno ni naklonjena. Za ZDEKS je ključno svetovanje – zahtevamo vsaj 5-odstotni delež svetovalcev za ekološko kmetijstvo oz. osem specialistov. Večje pripombe imamo tudi na vodovarstvena območja – vsaj VVO 1 bi morala biti obvezno vključena v ekološko kmetovanje, vendar pa so lastniki zemljišč na teh območjih v glavnem velika kmetijska podjetja, njihov pritisk na MKGP pa je izjemno velik, zato ni premika,« pove naravnost Marinčkova. V okviru ZDEKS bodo oddali pripombe tudi na druga področja.

Fri, 30. Apr 2021 at 14:44

276 ogledov

Eksplozija cen in težave z dobavo
Cene kemičnih sredstev za kmetijstvo in  drugih  vmesnih proizvodov gredo v nebo.  Evropska centralna banka meni, da bi se pomanjkanje številnih surovin še lahko povečalo v drugem četrtletju. Letos spomladi primanjkuje herbicidov in fungicidov, enako velja za mineralna gnojila in druge pomembne predhodne izdelke in surovine za pridelavo. Glavni razlog za to so prekinjene dobavne verige, velik zaostanek v ladijskem prometu, izredno redki in dragi zabojniki - in stalne zamude pri nakladanju in prevozu kot posledica zaradi koronakrize, piše Agrarheute.  Minuli teden je Evropska centralna banka (ECB) poročala o ozkih grlih pri dobavi številnih pomembnih polizdelkov zaradi pandemije.  Primer v kmetijstvu je bila ustavitev proizvodnje v Fendtu - zaradi pomanjkanja polprevodnikov. Iz istega razloga je moral tudi Daimler zapreti tovarne. ECB je v petek poročala, da kljub popolnim evidencam naročil  številna podjetja upočasnjujejo velike težave z dobavo. Prav tako piše, da je v zadnjih nekaj tednih pri polprevodnikih, kovinah, kemikalijah in plastiki prišlo do pomembnih zastojev. Te težave so se še povečale zaradi nenehnih težav v transportu in logistiki, zlasti pomanjkanja tovornih zabojnikov. Strokovnjaki ECB verjamejo, da se bodo ozka grla oskrbe poslabšala v drugem četrtletju, preden se bodo razmere v drugi polovici leta postopoma izboljšale. Cene gnojil še naprej strmo naraščajo  Iz ZDA poročajo, da se je BASF obrnil za dobavo kemičnih in drugih snovi na zračne  prevoze, da bi nadoknadil zaostanke v ladijskem prometu.O istih težavah poročajo mediji iz ZDA. Ameriški kmetje čutijo očitno pomanjkanje na trgu fitofarmacevtskih sredstev in sintetičnih gnojil. Tamkajšnji kmetje poročajo o naraščajočih cenah in slabši razpoložljivosti herbicidov in fungicidov. Več dejavnikov deluje skupaj, tako da je do te situacije prišlo spomladi. Po eni strani se  čutijo po vsem svetu pričakovani zaostanki v proizvodnji, ki so posledica nenadnih ustavitev tovarn na Kitajskem na začetku pandemije COVID-19. Skoraj vsi kemični proizvodi za kmetijski sektor so del dobavne verige s Kitajsko. Prav tako je veliko teh sestavin koncentriranih v nekaj tovarnah v dobavni verigi. Če se tovarna ali dve zapreta, lahko hitro nastane pomanjkanje. Hitrost, s katero so se tovarne zapirale, da bi upočasnile pandemijo, pomeni tudi, da procesi v njih morda niso pravilno delovali in da bo morda trajalo več časa, kot je običajno, da bo delo steklo normalno. In ker bo kitajska proizvodnja kemikalij najprej zadostila domačemu povpraševanju, kmetom v drugih državah morda primanjkuje kritičnih kemikalij Strokovnjaki za prevoz na Freightwaves.com, ki spremljajo globalni zabojniški promet, potrjujejo izjemen padec razpoložljivosti zabojnikov. Poleg tega obstajajo zamude pri pošiljanju in prevozu blaga. Cena ladijskih zabojnikov se je za kitajski trg povečala petkrat ali desetkrat, predvsem zaradi pomanjkanja ponudbe in velikega povpraševanja. Dolgo bo trajalo, da bodo izdelki s Kitajske dosegli prodajne kanale v drugih državah. Bundesbank poroča tudi, da se je število industrijskih podjetij, ki se spopadajo s težavami v dobavni verigi, od sredine leta 2020 do januarja 2021 podvojilo na skoraj 20 odstotkov. Verjetno je celo kopičenje motenj v dobavni verigi. Rezultat tega so rastoče cene, vendar še vedno ni kaj kupiti. Vse bolj redka ponudba polizdelkov in surovin je presenetila številne industrijske proizvajalce. Nekateri ekonomisti govorijo o paničnem nakupu v predelovalni industriji, cene pa naraščajo. Zvezni statistični urad je za marca poročal o 3,7-odstotni rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, kar se v približno desetih letih še ni zgodilo. Ta močan dvig cen bo spodbudil inflacijo, ker bodo proizvajalci visoko povišanje cen pri nakupih prenesli na svoje kupce. To velja tudi za agrokemične izdelke in gnojila, kjer so cene v zadnjem času hitro porasle. Mednarodno so se veleprodajne cene glufosinata in glifosata v primerjavi z lanskim letom zvišale za 50%, atrazin pa je dražji za 40% in ti stroški se bodo prenesli na kmete.   Fotografija: Can Stock Photo
Teme
ekološko kmetijstvo ANEK ekološka živila

Zadnji komentarji

Prijatelji

ziliute88edita editaKMEČKI GLASAlen  OsenjakVlasta Kunej KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Glavna uganka ostajajo sredstva