Cenjeni bralci, ki si boste vzeli čas, da se prebijete skozi več deset strani dolgo objavo:

Pred vami je besedilo, ki povzema in dopolnjuje odgovor na "tožbo na prepustitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov". Je po sebi tudi ovadba zoper prvi sklop osumljencev - od sicer mnogih sklopov - ki bodo še sledili. Dopolnjena je z opombami, ki predstavljajo dopolnitve že vložene ovadbe. Ta bo znova poslana pristojnemu organu za primer, če bo želel z njo kaj početi. Slednje ni samoumevno. Če kdo ne verjame temu, kar tu pišem - ga povsem razumem. Tudi državni uradniki in funkcionarji se vedejo tako, kot da mi ne bi verjeli. Tako se vedejo že 30 let. Zgodba iz RTV sprejemnikov je lahko povsem drugačna zgodba od te, ki jo živimo.

Gotovo gre za - v ozadju delujočo - pridobljeno slepo pego slovenskega prebivalstva. Ti ljudje, pomešani med nami, so zdaj možiclji z bradicami, novačijo nove kadre - mlade somišljenike, ki še sami ne vedo, kaj sami so v tej zgodbi. Zgleda, da smo kot narod povsem ponotranjili izkušnjo Udbe v okviru bivanja v slovenskem prostoru do te mere, da se nam zdita upravni kriminal in upravno nasilje povsem običajna stvar. Ne želimo si ga, a menimo, da zanj ni zdravila, ker so nam skozi desetletja dokazovali, da se v koruptivnem sistemu ne izplača boriti za resnico in za pravico, kjer zmaguje perverzija in tli vojna oziroma povojna agonija. Poškodovani in trpeči smo do te mere, da se nočemo soočiti in spopasti z vsem, kar se nam dogaja pred očmi. S prepadom med videnim in doživetim ter videnim in slišanim po RTV. Ne mislite si, da gre pri meni tu za dualistično, še manj politično izkušnjo in popis dogajanja. Najlaže se je priključiti eni od skupin na protestih, kjer nekdo drug spretno govori za Vas. Slovenija v tem smislu ni nič posebnega v svetu.

Hkrati gre za ovadbo zoper genocid nad kmečkim prebivalstvom, ki se izvaja sistematično, od osamosvojitve dalje. Pa še pred tem je bilo stanje zelo problematično. Utemeljen je na "paktu s hudičem", ki je bil cena za našo lažno deklarativno suverenost. To so z našim - vsem kar smo in imamo - plačali naši veleizdajalci. Štiri milijone kmetij je propadlo v Evropski uniji, z njimi pa je gotovo 15 milijonov ljudi izgubilo lastno identiteto pretežno malega kmeta. To nam prinaša prehransko ne-varnost in nam je že odneslo lokalno samo-oskrbo. Kakovost hrane, ki se po tej čistki nahaja na policah naših veleblagovnic, upravljajo multinacionalke. Kdor verjame upravi, da želi to popraviti, je prekleto naiven, prej uročen. Če je bila našim prednikom odvzeta zemlja nato vrnjena, je zdaj jasno, da se globalistični načrti pogosto izvajajo ravno prek levičarskih propagand in struktur. V kapitalizmu se sistematično uporablja režiran rubež. V Istri pa si pri izvedbi na drobno pomagajo tudi z „vozlanjem“.

Za primerjavo nakazujem enega od podobnih - indoktriniranemu narodu težko zaznavnih - zločinov proti človeštvu, ki ga izvaja „Evropa“proti svojim ljudem. Predpriprava pedagoškega kadra na izvajanje kovid psiho-fizičnega nasilja nad otroki. Opisal jo bom v eni od prihajajočih ovadb. V Švici (eno od legel svetovne globoke države) so ugotovili, da ni nobene koristi od njihove uvedbe zgodnjega opismenjevanja na opismenjevanju samem, škode pa kar nekaj. Ugotovili so npr. drastični porast diagnosticiranih disleksij. Kljub temu je Slovenija po objavi teh ugotovitev po njenem vzoru uvedla zgodnejše opismenjevanje in odpravila strokovno oceno zrelosti posameznega otroka ob vpisu za vpis v prvi razred osnovne šole. Agresivno je (in to še počne ) z upravljanjem vpisa pritiskala slovenska „stroka“ na starše in kadre, kateri so starše podprli pri preložitvi vpisa otroka v osnovno šolo do sedmega leta. Gre za masovno nevro-psiho-fiziološko in socialno pohabljanje naših otrok in seveda za mnogo, mnogo več kot to. Podobno, kot da bi uvedli turistično ponudbo skoka z elastiko iz mosta v prepad na glavo, brez predhodnega tehtanja, in ponujali te skoke na žetone brez strokovnega spremstva. Temu je dodati, da je za razliko od prostovoljnih skokov otrok šolo-obvezen.

Zapori so pretesni, glede na to, kar se danes izvaja proti ljudem in proti človečnosti.

Ko vas slovensko -evropska organizacija, ki je zagotavljala kohezijska finančna sredstva za uničenje naravnega okolja habitata divjadi s športom in turizmom v obalnih občinah, v sodelovanju z državnim zavodom za zaščito kulturne dediščine, začne v navidezno slučajnostnih okoliščinah prek posameznikov iz vpletenih akademskih in aktivističnih nevladnih krogov, kot angažiranega kmeta uradno novačiti v nov projekt, ki naj bi bil zaščitniški do narave na sosednji lokaciji, poleg uničenih habitatov, in je prvo vabilo s poslano vsebino sprva tajnost, ki je pod strašilnimi pogoji ne smeš izdati, se lahko vprašaš v kakšni družbi dan danes živimo.

Oseba, spet iz akademskih krogov po zasebnem zanimanju navdušena za gozdni turizem ga mimo grede hiperaktivno promovira kot še ne odkrito javno dobro (Razkošje v glavi, RTV), sočasno s predstavitvijo svojega akademskega dela. Po načelu tržnice: eno se z drugim lažje proda. Tudi sam po tem vsiljenem načelu obalnih občin baliram seno skupaj s plastiko z ostankom raznih pijač, folijami in neizpitimi pločevinkami piva, medtem ko se mimo mene vozijo po medkrajevni cesti z električnimi skiroji. Drugod pa baliram drva, ki jih na travnike naplavlja Drnica. Lomim in popravljam. Ko govorijo na Krasu o obnovi protipožarnih presek po tamkajšnjem največjem požaru doslej v Državi, imam v mislih le to, kako lahko bo tam izvajati turizem, če ne drugače prek eko-aktivizma in javnih kohezijskih projektov po uničenju. Nenazadnje je še živ spomin na številna poročila prič, o avtobusih ameriških vojakov iz koprske luke, ki so v času velikega ledoloma (enega večjih uničenj habitata divjadi) na postojnsko - logaškem odvzemali vzorce ledu. Le zakaj bi to počeli?

Zahvaljujem se pokojnemu odvetniku Andreju Baragi, nekdanjemu tožilcu, sodniku in odvetniku, za strokovne nasvete in podporo!

Zahvaljujem se Blažu Babiču za podporo!

OČITANA KAZNIVA DEJANJA (1. DO 22 DEL):

večkratna goljufija po uradni(-h) osebi(-ah) več državnih ustanov (gov.si);
naklepna kraja premoženja po uradni osebi prek zlorabe položaja;
ponavljajoča se naklepna goljufija;
namerno prikrivanje goljufije in laganje stranki (zavajanje);
kovanje dolgoletne zarote proti eni stranki (državljanu) za pridobitev premoženjsko-pravnih in drugih pravic ter za izogibanje lastni kazenski odgovornosti številnih akterjev;
pomoč pri izogibanju kazenski odgovornosti drugih, usklajeno delujočih v zaroti,
v usklajenem zarotniškem delovanju skozi desetletja;
mnogovrstna namerna povzročitev škode najemniku in lastniku po upravljanju;
naklepno izčrpavanje z usklajenim sočasnim delovanjem proti državljanu ter
zarotniško režiranje propadanja dejavnosti podpisanega in prevzema njegove lastnine,
zasledovanje tujih interesov – veleizdaja slovenskega naroda in slovenskega javnega interesa, delovanje v tujem interesu, dopustitev uničenja in aktivno sodelovanje v uničenju naravne in kulturne dediščine ter izgube ali razvrednotenja javnega premoženja v skupni lasti in koriščenju v katastrofičnih razsežnostih po številnih uradnih osebah, funkcionarjih in ljudeh, ki se s tem okoriščajo;
naklepni umor in poskus naklepnega umora po naklepnem sistemskem in sistematičnem izčrpavanju državljana in njegove družine po organiziranem kriminalu v javno zasebnem partnerstvu.

Iz sistematičnega in sistemskega organiziranega kriminala, izvajanja sistematičnega upravnega nasilja z zlorabo oblasti, nikakor ni možno izvzeti namenskega vnašanja alinej v zakone in PZA na področjih zadev, v katerih teče molk organa. Nadalje sprejemanja sistemskih zakonov, še toliko bolj pa sprejemanja pravilnikov v okviru ministrstev ter naklepnih napačnih razlag naravnih pojavov, zakonodaje in EU uredb za vzdrževanje poteka več paralelnih postopkov za izčrpavanje posameznih državljanov in na ta način za naklepni umor (prek izčrpavanja in upravnega nasilja) po zlorabi oblasti. Sem sodi tudi zloraba procesnega prava za diskvalifikacijo ogromnega števila zahtevkov, še preden pride do obravnave predmeta tožbe. Primer že prijavljene sistemske korupcije, uzakonjene in integrirane v procesno pravo DTRS za primer socialnega sodišča, s čudaškim postopanjem ob ignoranci dejstva, da je državni organ molčal skoraj eno leto, da bi s tem onemogočal uveljavljanje pravic državljana po IDSP. Zloraba procesnega prava (v več dosedanjih primerih ovadb) za zaustavitev primera je vsakodnevna praksa. Neenakost pred zakoni v praksi in odvzem ustavne pravice do samozagovora je sistemsko kriminalno dejanje slovenskih pravnih eminenc in političnih elit, ter vlade v senci. V tej smeri bo prej ali slej neko telo v Sloveniji moralo poseči s pravnimi sredstvi zoper te kriminalce in kriminalne pravne podlage, vtkane v sistem. Prepričan sem, da živimo v državi desettisočev upognjencev in utišanih po zlorabi oblasti, sistemski korupciji vključno s sodnim sistemom in brezpravju psihopatskega upravnega nasilja nad državljani.

OSUMLJENI STORILCI kaznivega dejanja so (1 del – 37 strani/navedeni pa so tudi osumljenci v drugih povezanih zadevah - tu ne vseh, ne vsi):

Zaposleni v javnem zavodu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju SKZGRS), Dunajska cesta 58, Ljubljana, in povezane fizične in pravne osebe. Osumljenci: (SKZGRS) Sergij Daolio, Irena Šinko, Irena Majcen, Sonja Mikulin, Viktorija Carli, Martin Brus, geodet Sklada, ...
Sklad kmetijskih zemljišč na terenu in na OE KOPER, kjer ga zastopajo Sonja Mikulin, Viktorija Carli in nato Ksenija Otoničar,
Franko Slavec in njegova sorodnika,
več članov sosednje družine(1-sosed, sosedje št. 1),
uslužbenci IRSKGP; kmetijski inšpektor Vianej Vičič, trije vinski inšpektorji, Kapel in Pečlin ter njun šef Hebat, oljčna inšpektorica, gozdna inšpektorica in lovska inšpektorica,
uslužbenci in funkcionarji MKGP: vsi ministri t.i. (fikcije) Svobodne Slovenije in vsi sekretarji in sekretarke;
koncesionarji LDI in prikriti vladni propagandisti KGZS;
pooblaščenci pri izvajanju Zakona o lovu pri Zavodu za gozdove;
uslužbenci državnega urada - vsakokratnih vladnih struktur za kohezijo in AKTRP, odgovorne osebe za program razvoja podeželja;
župani in druge pooblaščene osebe obalnih občin Izola, Koper in Piran (vpleteni v nezakonito implementacijo redne nezakonite športno-turistične dejavnosti v naravno okolje in gozdove, brez zakonske podlage in brez začasne privolitve lastnikov ter v sočasno krčenje trajnih gozdnih površin v Istri);
odgovorne osebe Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine Piran, ki aktivno sodeluje v uničenju naravne dediščine;
odgovorne osebe in uslužbenci FURS, preštevilne kazenske zadeve;
odgovorne osebe in uslužbenci GURS;
odgovorne osebe pri MKGP in pri MOP, inšpekcije, v zadevah varovanja okolja in namenske rabe kmetijskih zemljišč;
odgovorne osebe MNZ in Policije ter policisti na terenu, kooperanti v implementaciji motokrosa v naravnem okolju, z opustitvijo uradnega dejanja in poklicne dolžnosti, če ne celo z izvajanji nezakonite in kaznive prakse - kot trdijo mnogi Istrani, ki jih poznajo;
vsi vpleteni sodniki v sistemsko, sistematično in koruptivno zlorabo oblasti in položaja v zarotniški škodljivi dejavnosti in naklepnem izčrpavanju mene, državljana RS in celotne moje družine, ob podpori zakonodajalcev in predpisodajalcev. Pravica, zapisana v katerem koli pravnem aktu, ki je živ človek ne more koristiti ali uveljavljati pred sodiščem neposredno in brezpogojno, ob odsotnosti sočasnega kršenja pravic drugih, je zavrnjena pravica človeku in s tem v danem sistemu ne obstaja v praksi. Vsa sodišča v Sloveniji človeku, ki je stranka v postopku, lahko nekaznovano konstantno kršijo po več pravic hkrati. Sodišča in tožilstvo, ki so v službi domače ali tuje elite in ne državljanov, niso sodišča in ne tožilstvo in si - če in ko tako delujejo - ne zaslužijo nikakršne avtoritete ali vpliva v družbi;

vsi vpleteni skozi obdobje 40 let v oškodovanje na ravni vseh mnogovrstnih materialnih in nematerialnih pravic in svoboščin, zagotovljenih po zakonu, ustavi in mednarodnih konvencijah.

1.del: GOLJUFIJA, KRAJA PREMOŽENJA, NAKLEPNI UMOR PREK IZČRPAVANJA, UNIČENJE IN ONEMOGOČANJE DEJAVNOSTI, VELEIZDAJA SLOVENSKEGA NARODA - MEDNARODNA AGENDA PO WEF

I. Začetek udejanjanja okoliščin za izčrpavanje mojega očeta:

Sprva je bil novačen za zasaditev večje količine trsov, prek obljub o bajnih podporah v obliki strojnega parka za več, v skupnost povezanih vinogradnikov kmetov hkrati, na Medljanu, s strani pospeševalca Mirana Marušiča, ki je bil vez z KZS Izola in g. Hrčka, ki je na naši kmetiji dodal še namizne sorte v nasad za akademske namene. Preusmeritev politike Kmetijsko zemljiške skupnosti Izola (KZSI) od vinogradništva k mlekarstvu, z opustitvijo sprejetih obveznosti investiranja KZSI v strojno opremo do najemnikov, hkrati investitorjev v vinogradništvo, s preusmeritvijo nepovratnih sredstev v povsem neperspektivno mlekarstvo (1980-1985) pokopano v Istri do leta 90. Sočasno se začnejo poskusi arondacije, prek menjav zemljišč in redefiniranja prednajemnih pravic glede na to, s čim se ukvarjaš, posebno na Medljanu, kjer je bil naenkrat edini lobistični projekt usmeritev v mlekarstvo.(zapisniki KZSI) Na območju Izole se začnejo izvajati menjave zemljišč, tudi takšne, ki se nikoli ne izpeljejo do konca, a pomenijo prevzem dejanskih lastninskih pravic zasebnikom in pravic do uporabe zemljišč, brez zagotovitve ustreznega ekvivalenta, nadomestitve v naravi za lastnike, katerih lastniška zemlja se tako oddaja v uporabo tretjim osebam (glej 2. del ovadbe in priložene zapisnike KZSI iz let 1980-1985).
Sadjarsko-vinogradniška skupnost Medljan (SVSM) ustanovljena v letih 1979/80 (člani: Ivan Mivšek (predsednik), dva dodatna člana plus eden naknadno, je razpadla po tem, ko se je po zasaditvi cca. 10 ha vinogradov vlaganje v obljubljeni strojni park za širjenje SVSM leta 1983/84 prekinilo, preden se je sploh kdaj začelo(če niso to bile od začetka naklepne prazne obljube in zavajanje za potrošnjo že nakupljenega sadilnega materiala na stroške kmetov iz SVSM), saj je Kmetijsko zemljiška skupnost Izola (KZSI) prevzela nove prioritete na področju kmetijske pridelave in sicer v zapisniku KZSI iz leta 1984 je že razpoznavna preusmeritev prioritet in vlaganj v povsem drugo dejavnost in sicer mlekarstvo, v katero se usmeri ena sama – sosednja kmetija(1) po zgledu drugih regij. (priloga: verižni dokument o promociji mreže KZS v Zvezi KZS SRS in o poslovanju KZSI, ki se v letu 1983 preusmerja v mlekarstvo. (listine) Nenavadno, da niso pred tem v Logatcu zasadili 30 ha vinograda. Mleko in vino sta poleg mesa priljubljeni igrači vseh uprav.
Enako kot je navedena oseba Sonja Mikulin v tej dokumentaciji v organizacijah predhodnicah SKZGRS v več funkcijah, je navedena tudi kot oseba, ki je podpisana na prvi pogodbi o potrditvi predhodnega najema kmetijskih zemljišč iz leta 1979, med KZSI in mojim očetom Ivanom Mivškom.
Iz dokumentacije je kasneje razvidno investiranje v površine za namen kmetijske pridelave za krmo goveda (sosed (1), Baredi in omenjene nerazrešene (le še redke) zadeve glede prevzema vsega območja v najem na Medljanu, tudi zasebnih površin in tudi brez kompenzacije ali privolitve lastnikov po nasilnem prevzemu ob podpori vseh vpletenih „družbenih organizacij“), ne omenja pa se več v ničemer kmetijske mehanizacije za vinogradništvo. Tako je razvidno iz dokumentacije v letu 1984, da je vlagala KZSI le še v mlekarstvo, vinogradnike pa je okrcala, češ da pa zdaj vendarle vinogradi izgledajo že nekoliko bolje kot so. Ko Miran Marušič, kmetijski pospeševalec, „ni mogel izpeljati obljub“ o strojnem parku, je rekel: „Kaj čmo, jaz forešt, vi forešti, ... “
Nanizane kriminalne prakse so preživele desetletja in se še izvajajo: Goljufije z menjavo zemljišč v letih 81-89, poskus kraje premoženja v preteklih letih (še traja), režiranje kraje premoženja in propada moje in očetove dejavnosti, zavajanje mene v investicije v zamolčano poplavne površine in napeljevanje mojega očeta v investicije na „skladovem“ zemljišču, čiščenje kamenja in oranje trajnega travnika v njivo za nadomestitev naših lastniških njiv s figo v žepu (zemljišče, ki ga sklad dodeljuje (1983) v zameno je bilo privatno, lastnik je preprečil menjavo, naša zemljišča pa nato sosedje(1) ne želijo zapustiti več kot deset let in si še danes enostransko lastijo pravico do uporabe za turizem - po 40 letih). Zamolčanje poplavnosti leta 2008 meni ob oddaji v najem in sprememba politike do vinogradništva pred izvedbo bistvenih pogodbenih obveznosti do investitorja (očeta) – namerno ali malomarno zavajanje v zgrešeno investicijo. Grožnje z namenom uničenja mojega očeta z izčrpavanjem leta 1980, z grožnjami z zaporom, če je protestiral zaradi odstopa kmetijske zadruge od pogodbe o odkupu, kot mi danes Cerkvenik že leta grozi s policijo, z zaporom in prisilnim delom ipd. le zaradi zahtevanih podatkov, medtem ko zahteve ne pojasnijo v 15 let trajajočem molku organa MKGP. Vpogleda v dokumentacijo organ ne omogoča s pretvezami. Vplivanje v smeri izčrpavanja s sistematično in sistemsko koruptivno dejavnostjo navedenih akterjev v javno zasebnem partnerstvu v zadnjih 40 letih. Različna merila za različne ljudi, namenska raba kmet. zemljišča je različno zavezujoča obveznost za različne najemnike Sklada. Nikakor ne smejo najemniki oddati v najem najetih zemljišč in na drugi strani morajo, če ne želijo izgubiti vsega s pogodbo vezanega premoženja med obnovo zožene pogodbe, to storiti skrivaj. Eni počnejo samo to - vzamejo v najem in zasadijo na skladovo zato, da na skrivaj oddajajo v najem drugim, ki nimajo možnosti priti do zemlje. Potem so tisti, ki pa so v pogodbi pridobili domnevno pravico, da za SKZGRS oddajajo v najem tretjim osebam ogromne komplekse(kmet 2 Sečovlje). Edino pravilo Sklada in RS je, da ni pravila in da je vnešena v pogodbo manipulacija, ki se uporabi po potrebi, prilagojeno primeru in naklepu. Kvaliteta zemljišč je po monopolnem mnenju direktoric Sklada stvar vseh drugih državnih služb, ki predstavljajo istega lastnika (RS), ni pa odgovornost SKZGRS, ki predstavlja lastnika (RS). Kljub klavzuli v najemni pogodbi(podpiše direktor SKZGRS), da Sklad jamči za kvaliteto zemljišča, je vedno kriv najemnik, kdorkoli že, a ne Sklad, poplavnost oddanih zemljišč pa postane nepomembna, za skladove funkcionarje in za sodnike neupoštevna za krivdno in kazensko odgovornost upravitelja in konec koncev lastnika zemljišča? Je bila Udba sploh kdaj odpravljena?
Ponovljen je naklepni umor in poskus umora prek izčrpavanja na dveh generacijah moje družine, za kar zahtevam najvišje zaporne kazni za vse vpletene v to zaroto. To je za naklepni umor z večplastnim in večvrstnim sočasnim izčrpavanjem in onemogočanjem po preštevilnih javnih ustanovah hkrati, v nasprotju z javnim interesom in skladno s tujimi interesi in skladno z interesi aktivno vpletenih sosedov (1) v zaroto. V letih med 1975 in 85 so - poleg že navedenega - očetu zavračali pogodbeni odkup pridelkov zaradi uvoza iz Makedonije, da je ostal brez zaslužka od lastnega dela po pogodbi o odkupu, grozili so mu z zaporom kar delavci v kmetijski zadrugi, če bi se še pritoževal čez njihovo prakso. Jemali so do poplačila umetnega gnojila, nato še enkrat odkupili po nizkotno nizki ceni, nato zavrnili odkup. Danes me želi Vinski zapreti že zaradi podatka o moji pridelavi, kaj šele, če bi se kaj pritoževal. Pa mi na MKGP v 15-ih letih(po 13 letih sem znova naslovil konkretna vprašanja tedanji ministrici) niso uspeli argumentirano obrazložiti razloga za represijo nad malimi vinogradniki in strokovno utemeljenih razlogov za zahtevane podatke. Vinski pa, medtem ko manično izdaja globe in se prek FURSA(!) želi polastiti mojega imetja, odkrito laže tožilki, ki ga „zelo rada“ citira. Tožilka je pohitela edino v tej zadevi, ostale čakajo. Ni jasno ali se tožilki „ne ljubi“ ali ji je tako naročeno.. Nihče ne ve, kako je prišla do zaključkov iz navedene delne dokumentacije. Morda je njena odločitev le še en standardiziran plagiat, ker ni v njem izkazano nič njenega požrtvovalnega tožilskega dela in poti do zaključkov presoje. Odgovarjam ji: ja, bom sam nadaljeval njeno delo, vendar ne na način kot ona predlaga in zahtevam presojo njenega dela v luči KZ-1.
Podtikanje poplavnih zemljišč v pogodbo in ignoranca do prijavljenega dejstva o nastali večplastni škodi, oz. tedaj prisilna menjava vrhunskih zemljišč s poplavnimi, z namenom izčrpavanja najemnika, tedaj kmeta-lastnika je stara taktika, ki se omenja še iz časov kaznovanja tistih, ki so imeli stroje, a so imeli zadržke pri tem, da bi z njimi sodelovali kot pogrebniki v povojnih pobojih brez sojenja.
Zavajanje s pozitivnim mnenjem za nasad na zamolčano poplavnem oddanem zemljišču v najem, s strani SKZGRS (dokumentacije ne želi izročiti), KGZS – Davor Mrzlič, občine, vsi vedo kakšno je stanje zemljišč, če podajajo strokovna mnenja o njem, kajne? Vsi nosijo odgovornost po svoji funkciji in vsi so „zavedeni“ (eden od drugega v kazniva dejanja zavajanja v investicijo v nasad na poplavnem območju, za kar nihče od njih zdaj ne sprejme odgovornosti. Lepo je v Sloveniji biti javni uslužbenec, saj te ščiti koruptivni sistem od lastnega organa, vse do najvišjega sodišča. Slednje je na preizkusu.
Nedeljivost pogodbenega obsega parcel je pomembna taktika organiziranja kolapsa kmetije, že brez obstoja krivdnih razlogov na strani najemodajalca in lastnika, tj. RS. Skupaj z drugimi pogodbenimi pogoji, sodelovanjem z drugimi državnimi organi v zaroti in po določeni meri predhodnega sistematičnega in sistemskega večstranskega izčrpavanja (kot doslej in naprej v tej večdelni ovadbi) tudi recept za naklepni umor prek dolgotrajnega izčrpavanja iz koristoljubja po uradni osebi, direktorici sklada (dvakrat!) ter notranjih in zunanjih sodelavcih. RS konec koncev ni kriva kaznivih dejanj, razen po njenih zaposlenih funkcionarjih in uradnikih. Tožilstvu sem poslal primere obstoječih kmetov(aktualnih v tem svežnju ovadb) z eno nedeljivo pogodbo s Skladom na več lokacijah kot tudi v več KO in tistih s skladovimi več ločenimi pogodbami. Razlago prosim! Direktorica Sklada je navrgla povzemam:“... če ti zemlja ni všeč pač prekini (celo) pogodbo...“
Direktoričino (SKZGRS) zavračanje odgovornosti za dejansko stanje zemljišča, kakršno je oddano v zakup in se ga ne da popraviti v okviru najetega zemljišča, pač pa le v okviru širše sanacije slabo izvedene melioracije, za katere RS zaračunava dajatve: pisno zavračanje odgovornosti še po 7-ih letih molka organa, od pisne seznanitve s poplavnostjo iz leta 2014 in s tem povzročeno škodo z zavajanjem v investicije, kar je samo po sebi lahko motiv direktorice za vse kar je sledilo, da bi se izognila stroškom ter zakonske, tudi kazenske odgovornosti, ki jo prinaša zavajanje v slabo investicijo po malomarnosti ali naklepu in po obveščenosti od leta 2014, zlorabe uradnega položaja za naklepno uničenje svojega upnika s položaja družbene moči in ob pomoči koruptivnih sostorilcev. Direktorica je z molkom organa, ki še traja, preprečila izvedbo vseh mojih konstruktivnih predlogov za nastalo situacijo. Leta 2014 sem še izhajal iz preprostega spoznanja o stanju zadeve, brez suma na umor po naklepnem izčrpavanju, ki se je izkazalo iz nadaljnjih ravnanj SKZGRS, njegovih koruptivnih sodelavcev in ostalih, že takrat obstoječih in naknadno odkritih dejstev v naravi (Škarpa na Medljanu, Naklepni goljufivi skrivni prenos površin na Medljanu na 40-letnega uzurpatorja mojih zasebnih zemljišč in najetih zemljišč na Medljanu –soseda(1), sodnica Samanta Kravanja pa vse priložene dokaze v odgovoru na tožbo Sklada odpravi z mojo domnevno laičnostjo pri odgovoru na tožbo, jih ne komentira, ne obrazloži, kako je prišla do zaključkov o njih (več deset strani mojih utemeljitev in prek 60 prilog) in jih povzame s tremi pikicami(!), medtem ko citira pravno zastopnico sklada v vseh njenih izjavah,kot uročena,...).
Večplastna družbeno-ekonomska strategija upravljanja državnega premoženja za prestrukturiranje kmetijstva in uničenje malih in nezaželjenih kmetov. Sklad je vpleten v kazniva dejanja, povezana s potapljanjem teh kmetij, tako kot je Franko Slavec vpleten v te naklepne delikte, vedno bogato založen z njihovimi kmetijskimi stroji, preprodanimi v izvršbi. To so ključni mehanizmi, ki odločajo o tem, da nekdo opusti nadaljevanje kmetovanja. Kriminalno ozadje tega početja je opisano v tej ovadbi in v številnih preposlanih vsebinah po e-pošti in elektronskem mediju na DTRS, ki vse štejejo kot priloge te ovadbe. Prepričan sem, da gre za poseben družbeno-ekonomski fenomen, ki si zasluži več deset let pozornosti vseh vrst strokovne in nestrokovne javnosti ter klic na osebno odgovornost vseh vpletenih javnih uslužbencev, ki so očitni izdajalci narodnega interesa. To pa je resen delikt, posebno ob masovni implementaciji.4 milijone malih kmetij v Evropi (EU) je propadlo.
Bistvena soodgovornost vseh direktorjev sklada v zadnjih 20-ih letih za dovoljevanje umeščanja turizma v edini omembe-vreden gozd v Občini Izola v PPP (protipožarno preseko - vleko) Cetore – Korte, in s tem bistvena soodgovornost za uničenje habitata, nezakonite in kaznive dejavnosti v gozdu in gozdovih v Istri nasploh, saj se je s tem lahko vzpostavila mreža turističnih poti po globalistični agendi digitalizacije (Google earth): primer s petimi javnimi in kohezijskimi projekti le na PPP Cetore Korte (Glej: 5. del: vzpodbujanje turizma v gozdu in opustitev nadzora nad dejavnostmi v gozdovih RS, pred obstojem SiDG. Nanjo zadnja direktorica prevrača krivdo v zadnjem dopisu, da bi se je sama otresla, saj je enormna. Milijonska, če ne milijardna - na kmetijstvu.).
Pridobiten način upravljanja javnega premoženja v konfliktu z interesom državljanov RS in usklajeno delovanje in usklajeno nedelovanje, oboje usklajeno s kmetijsko inšpekcijo, skladno s Skladovo politiko (in splošno politiko MKGP) prevzemanja zasebnih zemljišč prek zavajanja in izčrpavanja kmetov, kraje nepremičnega premoženja na zemljiščih RS s poslovnimi prevarami prek goljufivih pogodb, kot tudi kratkoročnega nagrajevanja podložnih in sodelujočih kmetov. Primer take politike skozi desetletja je financiranje zasebnih nasadov oljk iz javnih sredstev s subvencijami le na državni površini (priča iz Šareda, za njeno zaslišanje naj se tožilstvo obrne name), nato trgovanje z načrtno in verjetno selektivno razvrednotenim oljčnim drevjem, v kar so koruptivno vključene branžne institucije, kot so KSS pri KGZS, Združenje oljkarjev, Združenje cenilcev, IPD. Poznamo povezano afero z oljkami Danila Markočiča, ki pove vse o tem skupaj z vsemi zdrahami naštetih organizacij. Trditev KSS, da ima oljka amortizacijsko dobo, je laž in zavajanje, pri čemer izrečeno in uporabljeno s strani državnega uslužbenca pomeni kaznivo dejanje. V Grčiji 1.000 let stare oljke še vedno polno rodijo(priča). Tipično okoriščanje prek te agende je javna izjava mlade prevzemnice, potomke ene od nekdanjih kmet. pospeševalk in nato kmetijske svetovalke, Irene Vrhovnik, da ji za zaokroženost ekološke dejavnosti manjka le še „prevzem sosedovega oljčnika“(objava v reviji). Kako ti prevzemi na javnih kmet. površinah potekajo, pa je ključ do spoznanja manipulacije in KD. Takšnih upravno-nasilniških lažnih podlag je prepoln npr. Zakon o vinu. MKGP pa se že leta ne odziva na zahtevo po pojasnilih s strokovnimi argumenti za ustaljeno prakso. Zato ovadba v zadevi „Vinski“ leti tudi na vse zaporedne kmetijske ministre in sekretarje, tudi stalne in na podsekretarje (več v 5.,16., in 19. delu). Sekretarka MKGP je Jelinčiču v javni obravnavi zakonskega predloga zatrjevala, da smo mali vinogradniki bili udeleženi partnerji v „pogajanju o našem samo uničenju“.(objava - RTV Arhiv). Perverzije na MKGP ni konca.
Ne-zgolj-sodelovanje med SKZGRS, KGZS, MKGP in AKTRP, to so globalistični posli, pri dodeljevanju subvencij za nasade oljk le na skladovih zemljiščih, ter za razvrednotenje vrednosti oljk za lažjo krajo vrednosti in arondacijo kmetijskih gospodarstev, v smislu povečevanja oljčnih površin pri posameznih kmetih, kar dolgoročno vodi v lažje in večje prevzeme s strani večjih lastnikov, na koncu le še korporacij. Amerika pred 100 leti, kjer zdaj ne moreš kupiti naravnega mleka brez GSO.
Dvojna merila glede zahteve po obdelanosti. To je zelo zanimivo, da SKZGRS uporablja sistematično IRSKGP za izvajanje pritiska na zasebnike zaradi zaraščanja, a le takrat in na tistih parcelah, ki so na vrsti za prisilitev v prodajo (poznam dva primera v dolini Drnice v letu 2021), z objavo prodaje na oglasni deski, brez predhodnega dogovora s kupcem. Ni pojasnjeno, zakaj kmet. inšpektorji delujejo proti zaraščanju le na določenih območjih, da ne rečem posameznih parcelah. Zanimivo je, da je SKZGRS na sejmu Agra pred nekaj leti promoviral vzpon na lestvici privilegiranih kupcev (predkupne pravice) kmetijskih zemljišč, v postopku odobritve pravnega posla nakupa kmetijskih zemljišč, in to z razlago, da nam jih kradejo v postopkih prodaje tujci, ter da naj bi to pomenilo zaščito slovenskih zemljišč s strani države. Sem zadevo javno komentiral. Predlog je bil podan s strani mladega kmeta, ki zemlje ne more kupiti! Le zakaj kmet zemlje ne more kupiti, in zakaj takšno ravnanje sicer vzbuja skrb države? Med tem RS desetletja ne čisti vodotoka Drnice in s tem sproži zaraščanje zasebnih parcel, ki se začne v smeri od Drnice proti kmetijskim zemljiščem, kar akacija povzroči zlahka, glede na to, da je grožnja vsaki traktorski gumi že od poletja prvega leta rasti. Po tem, ko sem sprožil in objavil afero zanemarjanja vodotoka Drnice, ga redno mulčajo že nekaj let (podizvajalec odgovorne pravne osebe oz. pogodbenik), vendar s tem niso odpravili poplavnosti. Poplave se še vedno nadaljujejo na istih lokacijah, vedno znova!
SKZGRS je po enostranski prekinitvi pogodbe zemljišča iz moje pogodbe samovoljno in enostransko oddal v najem sosedu(1) - turistični, prej živinorejski kmetiji na Medljanu, s pogoji razpisa določenimi v izključno možno korist in vnaprejšnjo izbiro edinemu možnemu sprejemniku pogojev, ki je medtem imel vse pašnike v popolnem zaraščanju, v stanju gozda, meni pa je utemeljevala Ksenija Otoničar, na izpostavi v Kopru decembra 2018, da je vrnitev nespornega dela zemljišč (vseh, razen v Šmarski dolini) v prejšnje stanje pogojena s stanjem obdelanosti najetih površin iz pogodbe, ki so jo enostransko prekinili na SKZGRS, z navedbo lažnih razlogov moje krivde za to, saj so jih sami ustvarili in povzročili v neposrednem zarotniškem naklepnem postopanju najmanj celo desetletje pred tem le v ožjem okvirju storjenih KD.
SKZGRS, IRSKGP, MOP, nikogar ne moti dejstvo, da je sosed(1) ustvaril v 40-ih letih nasip v obsegu več 1.000 m3 materiala na državnem zemljišču iz svoje najemne pogodbe. Nobena od inšpekcij ni ukrepala, Kmetijski inšpektor pa očitno ni zahteval vrnitve kmetijskih zemljišč v prejšnje stanje. Zadnja informacija izpred let, ki jo je poslal MOP je, da zadevo obravnava. Nasipavanje s kamioni v letu 2012 sem zaustavil šele s prijavo na Policijo, pred katero je sosed(1) „priznal, da on navaža material“, takrat že dva tedna v več 100 m3, s kamioni podjetja Finali po cesti, kjer je za štiri osovinske 20-tonce potrebno za uporabo pridobiti dovoljenje Izolske Občine, vključno z namenom in lokacijo A in B, prevozov. Za takšno dejanje odlaganja na črno odlagališče bi rekel, da običajno ni možno pridobiti dovoljenja. Ali pač?! (Ovadba leti na Občinsko upravo zaradi soudeležbe v ustvarjanju plazišč na državni kmetijski zemlji, ki se plazijo na tedaj mojo zasebno lastnino, ji znižajo vrednost in jo degradirajo, vse do sanacije nasipa. Občinsko redarstvo je bilo klicano, a ni ukrepalo, četudi je obiskalo kraj odlaganja, ki se je nato nadaljevalo. Okoljski inšpektor je tedaj dosegljiv le en ali dva dni v tednu, v uradnih urah. Za material, za katerega nihče od pristojnih ni povprašal kateri pa je kraj nalaganja in če je res naročnik sosed(1), ki se po 1.500 m3 materiala izgovarja na gradnjo ceste, ki jo že ima vzpostavljeno na več mestih na tem območju najema. Tudi na samem nasipu že obratuje cesta več deset let. (priče, izjave policistov, ortofoto, nespremenjeno stane v naravi po tem dogodku))
Poskus kraje nasada oljk s strani SKZGRS ne uspe. Oljke bi morale biti ukradene meni in zdaj že prodane sosedu(1) po četrtini cene (kot vinograd), (Opomba: Gre že v osnovi za ceno dreves oljk (afera Danilo Markočič), ki jo načrtno nestrokovno(!) znižujejo z doktrino amortizacije, ki pri oljki ne obstaja, saj se ciklično obnavlja lahko 1.000 let in več (Grčija). Obstaja le stopnjevanje rodnosti do polne, ki jo do neke mere (razdalje), določa sadilna razdalja. Od te polne rodnosti dalje je vse odvisno od kmeta in okoliščin. Kvečjemu je starejša oljka le v suši bolj zanesljiva in globlje ukoreninjena, zato ji vrednost tudi kasneje narašča, razen začasnega upada vrednosti glede na morebitno zanemarjenost. Amortizacija pa gre v obratni smeri. Zato celotna stroka, ki to propagando poriva, naklepno laže iz prevarantskih vzgibov. Slovenija je država ene same kmetijske stroke, to je KGZS. Sklad je deležnik kaznivih praks in sodelavec v teh praksah skorumpirane stroke.) že v startu zreducirane po kaznivi praksi razvrednotenja vrednosti oljk prek prenosa koncepta amortizacijske dobe iz trt in jabolk - na oljke. Po presaditvi, bolj natančno po prijavi hoje s konji po čebuli med presajenimi oljkami, se aktivira oljčna inšpekcija 10 let "prepozno". Le zakaj? Gre za še eno srečanje inšpektorjev za usklajeno represijo nad posameznim kmetom? Bilo bi preočitno naklepno, če bi se še oljčna princesa poleg vinskega princa izživljala nad menoj desetletje in več zaradi podatka o tem kje, kaj in koliko sem pridelal in katere rastlinice so med tem pod oljko rasle. Inšpektor pravi, da lahko to in ono in tretje, ... vprašanje je čemu skače okrog in katera agenda ga k temu priganja? Ne skače zgolj zato, ker je Slovenc.
Po skladovem mnenju in izkazovanju svojih dejanj v Tožbi na prepustitev SKZGRS -direktorica že izkazuje odprodajo meni ukradenega vinograda na Medljanu in sicer odprodajo mojega vinograda po četrtini (25%) vrednosti cenitve po sodni cenilki, in sicer na osnovi ene parcele, vključene v ponudbo oddaje v najem vseh mojih zemljišč južno od sosednje turistične kmetije(1), ki pa se nahaja na dvorišču te turistične kmetije(1), kot zaključeno celoto ponudbe v najem. Parcela se nahaja pod "slavnim" čezmejnim projektom, ki vključuje kažeto in dva osla. Na ta način je objava razpisa za oddajo v najem povsem nesmiselna z vidika težnje in obveznosti varovanja enakih pravic vsem potencialnim najemnikom, hkrati pa izkazuje skrbno načrtovan prevzem, ki sem ga zasledil slučajno, v objavi na Občinski oglasni deski in ne na Upravni enoti, ki je vodila postopek, pa tudi sosed (1) nima večje kmetije kot jaz sam, kar je sicer vodilo Sklada. Na ta način so tudi SKZGRS in direktorica, s pomočnico Ksenijo Otoničar sosedu(1) zagotovili najbolj blage možne pogoje prevzema zemljišča, brez kakršne koli konkurence na račun oškodovanja mene in nato še države. Na drugega od treh razpisov sem se prijavil in bil edini. Kar pomeni, da se sosed(1) torej ni prijavil, ker je vnaprej vedel, da je edini možen, in je potrebno počakati na tretji razpis ponudbe za krajo mojih nasadov po le 1/4 vrednosti, ki pa jo Sklad prejme kot naklepni tat po zarotniški naklepni dejavnosti proti meni. Vsakdo razen sosedov(1) bi bil zavrnjen. Tudi jaz sem bil zavrnjen iz lažnih in režiranih razlogov, kot izhaja iz celotne vsebine te ovadbe in prilog zaradi korupcije in organiziranega kriminala v javno zasebnem partnerstvu Sklada, Slavca, soseda(1), IRSKGP in drugih. Pri tem je dodatno kaznivo dejanje SKZGRS malomarno upravljanje zemljišča, saj se odpove sicer nezakonito ukradeni lastnini meni v obsegu 75% v korist 40-letnega prijatelja svojega rednega izvršitelja Franka Slavca, soseda(1) (priča, ki mi je to dolgoletno poznanstvo sporočil je pokojni, priča temu dogodku pa ima po moji prijavi na tožilstvo zdaj nalog za rušenje črne gradnje, menda edini v naselju črnih gradenj). Sklad torej ne krade v korist države, pač pa krade v korist - z njim samim koruptivno povezanih - posameznikov. Za Franka Slavca je njegov lastni sorodnik trdil, da se le-ta pri sodelovanju s Skladom bajno okorišča.(globoko je prikimaval) To je torej zgodba o win-win-win usklajenem delovanju najmanj treh koruptivno povezanih strani proti meni in v mojo škodo, ki jih pri tem podpira s svojimi interesi še horda drugih, z njimi povezanih javnih uslužbencev in fizičnih oseb (kot doslej in naprej).
Ogromni zasebni nasipi na zemljišču RS v najemu soseda(1) ostajajo nekaznovani, ne povrnjeni v prejšnje stanje, obenem delovanje SKZGRS (Ksenija Otoničar, direktorica) še naprej v korist sosednje družine(1). Škoda po degradaciji in nižji vrednosti mojega zemljišča po kaznivih dejanjih vseh pristojnih ni povrnjena. Vmes je posle za Sklad vodila tudi Viktorija Carli in pred tem Sonja Mikulin.
Delovanje v interesu sosednje družine(1) že 40 let, takoj od sklenitve pogodbe očeta s predhodnico SKZGRS, SKZ, v zasedbi istih zaposlenih: Sonja Mikulin tam dela še danes.
Pri prehodu iz KO Dvori na KO Cetore, sem leta 2004 prejel novo pogodbo, po kateri mi je bilo po 20-ih letih najema skrivaj odvzeto zemljišče pod sosedovo(1) črno gradnjo. Pod pogodbo so se podpisali Direktorica Marija Majer Cuk, pripravila Ksenija Otoničar in pregledal Vojko Vidrih, podpisana z moje strani pred pribl. 18-imi leti. Odvzetja zemljišč iz pogodbe uslužbenci Sklada niso sporočili meni - najemniku - ob podpisu nove pogodbe, češ da je le umeščena v novo razgrnjeno KO Cetore. Te prevare, v obsegu kot je bila izpeljana, ki je trajala 40 let, nisem ugotovil do leta 2021, ko sem videl po komparaciji obeh mapnih kopij, stare in nove, koliko so mene in očeta ogoljufali sosednja družina(1), SKZGRS, Kmetijska pospeševalna služba, KZS Izola. Z novo katastrsko občino so v omenjeni pogodbi izvzeli večino ukradenega oz. zaseženega najetega zemljišča iz najemne pogodbe očetu, kjer so sosedje(1) izvedli in koristili nezakonito gradnjo gnojne in gnojnične jame z greznico, brez vednosti najemnika, ki sva torej z očetom za to površino plačevala še nezakonite najemnine od leta 1982 do leta 2004 in nato še naprej do vpogleda v mejo v naravi na zmanjšanem delu uzurpirane površine v najemu. Zmanjšanje pa se izvede po navedenih osebah s strani Sklada skrivaj. Medtem moja prisilitev inšpekcij k prisilitvi zaustavitve sosedovega(1) onesnaževanja iz teh črnih gradenj s fekalijami.(v drugem delu ovadbe)

Pred tem 20- do 22-letno zavlačevanje z meritvami za določitev meje, da ne bi ugotovila (ne oče in potem jaz) njihovega preusmerjanja pozornosti od vpletenosti vseh njih v podporo črne gradnje sosednje družine(1) na očetovi in nato moji najeti površini. Nato pristanejo na meritev, sodelovala je Sonja Mikulin pri meritvi, tako na SV strani (kjer sosednja družina(1) še vedno ograjuje del mojih, zdaj prodanih zemljišč), kot na južni, kjer mi je bila odvzeta zemlja pod črno gradnjo (na skrivaj). V zameno mi je bil očitno dodan v pogodbo zlasti širši pas zemljišč na JV delu parcele. Vse zato, da bi se površine po površini (kvadraturi) ujemale.

Podtikanje klavzul v pogodbo, ki se nanje Sklad nato le formalno sklicuje pri kraji zasebnega premoženja in ignoriranje klavzul, ki jih sam SKZGRS krši po lastni pogodbi, banaliziranje pomena kršitev Sklada ob podpori sodišča je običajna praksa, ko zmaga argument močnejšega (pridobljeno mnenje več izkušenih odvetnikov, ki so zato zavrnili zastopanje). Argument moči sodnika nad močjo argumenta – zakona, vsemogočnost sodnika in še večja vsemogočnost skladovih direktoric. Edino zdravilo je ozaveščanje javnosti.
Namesto, da bi se Sklad na mojo zahtevo po vpogledu in izročitvi dokumentacije s strani SKZGRS odzval z vpogledom in izročitvijo dokumentov spomladi 2021, se je nato odzval s tožbo na prepustitev poleti 2021, s katero je zavlačeval od decembra 2019. (Srečanje na Skladu v Lj., v spremstvu odvetnika B. E., na nezakonito sklicanem srečanju: naknadno je bil obelodanjen namen srečanja pred komisijo - na kraju samem.) Tam mi oseba, ki po videzu ustreza slikam direktorice Sklada s spleta, zagrozi s takšno tožbo(ni se predstavila).
SKZGRS je ob razgrnitvi nove katastrske občine brez moje vednosti, ob podpisu "ekvivalenta površine v naravi“, tisti iz prejšnje KO, iz moje pogodbe morda vzel in sosednji družini - kmetiji(1) dodelil tudi površine ceste, ki jo je moj oče dal narediti za potrebe njegove/moje kmetije, na najetih površinah od RS, po dogovoru z občinskimi funkcionarji in KZSI, preden so sosedje(1) na Medljan sploh prišli ali imeli za te površine najemne ali lastninske pravice. Po razgrnitvi KO Cetore in novi pogodbi sem ponovno zahteval, da Sklad ugotovi, kje so meje parcel, oddanih v najem meni in sosedom(1). Kljub temu, da mi je SKZGRS morda (za to je potreben geodetski posnetek) odvzel kar nekaj zemljišč, ki sem jih uporabljal za dostop do najetih in zasebnih zemljišč iz svoje prejšnje pogodbe po KO Dvori, brez moje vednosti, morda že veliko prej, še vedno ni izvzel vsega, kar je sosed(1) še vedno uporabljal kot svoja kmetijska funkcionalna zemljišča. (Opomba: Oče je okrog leta 1980 na svoje stroške vzpostavil tudi to cesto, ki je sedaj na meji in prečka manjše sosedovo zasebno zemljišče, (nekaj deset metrov, ki ga je za tem sosedova kmetija kupila najbrž v paketu), ki bi bila laže prevozna s tovorom, ker je bila druga alternativa prestrma za odvoz sena, drv in pridelkov. Sklad je z dolgoletno zamolčano prevaro - kot rečeno pri prehodu iz KO Dvori na KO Cetore - izvzel več sto metrov, kjer sta predhodno, po letu 1981 do leta1984 soseda (1) gradila gospodarske objekte na skladovih površinah, v najemu od SKZGRS in prej KZSI, s strani najemnika mojega očeta Ivana Mivška. Omenjena cesta na meji je v manjšem delu prešla v najem sosedov kasneje, kar mi je geodet sklada sam od sebe ob tej priložnosti meritev očital, češ da tudi sam koristim tujo lastnino. A cesta je bila vzdrževana izključno le z moje strani in se 40 let trasa ni spremenila. Sklad je tudi to cesto v določenem delu - očitno po prihodu sosedov(1) na Medljan in po smrti prejšnjih najemnikov - oddal v najem sosedom(1), ki so jo na osnovi nikoli podane pravne podlage tudi uporabljali kakih 15 let za uzurpacijo očetovih (mojih) zemljišč, saj menjava na J Medljana nikoli ni bila izvedena ali uporabnina povrnjena. Vse to navajam zato, ker obstaja verjetnost, da je sosed(1) zdaj in njegovi starši(1) prej, raje kot da bi očital meni uporabo njegovega dela ceste, izhajal (i) iz zamolčanega očitka moje uporabe teh nekaj deset metrov sicer priposestvovane služnosti, kot podlage za njihove namišljene pravice za vse splošno uzurpacijo 5 ha mojih lastnih in najetih površin za pašo in za turistično dejavnost sosedovih(1). Najem dela cestišča in manjše lastništvo cestišča s strani sosedov(1), ki je po splošnih načelih z moje strani njena služnost priposestvovana utemeljeno (za razliko od njihove uporabe mojih površin) na sami vzpostavitvi ceste pred prihodom sosedov(1), moji in očetovi 40-letni uporabi za namene kmetijstva in na osnovi lastništva in pogodb s Skladom in KZSI od leta 1979. V smislu: „...ti tudi to delaš!“. Edina pravica, ki jo ima sosednja kmetija (s turistično dejavnostjo) (1) do prehajanja mojih zemljišč, je na podlagi priprošnje in dogovora z menoj (lastnikom) za odvoz drv in vzdrževanje gozda, pa še za to imajo tudi alternativne možnosti pod enakimi okoliščinami prek drugih zemljišč. (Poti do svojih naknadno pridobljenih gozdnih parcel niso ne vzpostavili, ne vzdrževali. Zanimivost: Za naše družinske investicije v gozdne poti bolna „RS“ hoče izvrševati zdaj svoje pristojbine za vzdrževanje in gradnjo cest, kar se pač ni izvedlo po RS. Prek FURS, kot običajno - ločena ovadba, saj je to stalna praksa, zloraba oblasti, kot „napaka“ pa je redno koriščena za upravno izčrpavanje, stroškov FURS(globoka država) za ustvarjeno izgubo časa ne vrača). Te pravice(ki izhajajo iz lastništva gozda) sosedu(1) (javno) ne odrekam, kot si ne lastim tistih nekaj 10 metrov, na katere je sosed podrl drevje. Nasprotno. Sosed s tem ovira tudi samega sebe pri uporabi ceste v delu, ki jo ima v najemu po prevari Sklada in delu v lasti. Sam sem si že izdelal alternativo, njegov pristop k oviranju moje pravice do služnosti in poti v najemu (podrto drevje na več mestih, suho drevje in zlomljena ogromna figa) pa verjetno izkazuje njegov način razmišljanja. Predlagam zaslišanje soseda(1). Sam bom to cesto v tem delu v vsakem primeru v prihodnje uporabljal le za vzdrževanje zaščitne ograje proti divjadi, ki bo nameščena izven njegovega najema in lastnine, saj mi samo uporabo tako fizično onemogoča, pravna država RS pa za zdaj še ni rojena. O prevzemu pravice do služnosti v naravi pa bom še razmislil, ker mi je sosed že grozil z: „ ... mu bom vrgel kamen v glavo“, ko sem njegovim turistkam prepovedal jahanje po mojem cvetočem travniku za pridelavo krme.)
SKZGRS desetletja na prošnjo mojega očeta in mene (1982-2006) ni bil pripravljen v naravi odkazati meja med sosedi(1) in nami. Oče je namreč jasno ugotovil in očital sum na črno gradnjo sosednje družine(1) na naši najeti površini v lasti RS in s tem uzurpacijo le-te, ni pa mogel dokazati, kolikšna je ta uzurpacija. Tako so z 22-letno prevaro ukradli vse pravice iz najemne pogodbe in zavračali razjasnitive stanja uslužbenci SKZGRS, KSS – sosedov(1) pospeševalec, izvajalci črne gradnje-sosednja družina(1). V to so vpleteni ves čas Sonja Mikulin in Viktorija Karli, Ksenija Otoničar in vsi direktorji Sklada in pospeševalci KSS, vpleteni v vzpodbujanje projekta sosedovega(1) hleva in drugih objektov, saj je verjetno šlo tudi za investicije javnih sredstev v črno gradnjo na tujem zemljišču, tako pri KZS Izola, kot pri SKZGRS od leta 81, pa do danes. Da bi Sonja Mikulin ali Sklad lahko trdili, da se ne ve, kje je meja, ni za to nikakršne pravne podlage. Sonja Mikulin in Viktorja Karli sta oddajali številna zemljišča v najem ali jih ponujali v zamenjavo in jih najemnikom opredelili kot državna, pa so bila v resnici preverljivo zasebna (primer Mivšek/SKZ – Medljan in primer na Šaredu 2. del te ovadbe, primer kmet(3) na Medljanu). To so storili tudi brez vedenja lastnikov (primeri lastnikov: kmet 4, Ivan Mivšek), ali pa jih je poskusila prevzeti soseda (1) sama (primer lastnika (5)) na silo, so pa tudi obljubili zamenjave zemljišč za zasedena zasebna zemljišča. Slednje, ko so obljubljali, so počeli zato, da so kupovali čas in začasno utišali lastnike, ki so medtem izgubljali lastninske pravice. Priposestvovanja s tega naslova so se odvijala - bila formalizirana - še v času prehoda iz KO Dvori na KO Cetore, po letu 2004. Na ta način pa krade tudi Občina Izola zasebna zemljišča lastnikom, da iz njih tvori javno infrastrukturo. Z lažnimi obljubami. (Prva izredna dopolnitev večdelne ovadbe – bo objavljena v prihodnje). Preizkušena metoda se še uporablja prek skorumpiranega sodnega sistema in sporne implementacije zakonodaje.

 
Sledi povzemanje odgovora na tožbo, ki je le nadaljevanje kaznive prakse Sklada in zlorabe oblasti, ne glede na to, ali bo sodišče nasedlo praksi zlorabe oblasti Sklada (ali ne), tudi tokrat. (za zdaj kažejo v to smer ravnanja sodnice Samante Kravanja)

Uvodne ugotovitve dejstev v uvodu v odgovor in dokazov: 59(na koncu nekoliko več) listin ali povezanih listin, slike in predlagane priče (poslano Sodišču v Piranu, v odgovor na tožbo, skupaj s prilogami)

V uvodu vam Danijel Mivšek (v nadaljevanju tožena stranka in ovaditelj) sporočam, da vzporedno z odgovorom na tožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju tožeča stranka) Opr.Št: P 74/2021, v isti zadevi in povezanih zadevah vlagam tudi kazensko ovadbo na pristojni organ Državnega tožilstva zaradi suma in obsežnih dokazov za obstoj organiziranega kriminala med akterji: javnimi uslužbenci in fizičnimi osebami ter pravnimi osebami in njihovimi zaposlenimi, ki so privedli med drugim do:

večvrstne degradacije zemljišč na vseh površinah iz pogodbe, ne le v KO Cetore, pač pa tudi v KO Raven in Nova Vas, ki jih Tožeča stranka ne omenja, z morda goljufivim namenom (tožena stranka - ovaditelj predlaga presojo sodišča o tem, glede na vse navedbe in dokaze v tožbi in v odgovoru nanjo), kot tudi do
dolgotrajne insolventnosti tožene stranke v višini 50 % zaradi upravnega nasilja in poplav in 50 % zaradi uničenja habitata divjadi in porušitve naravnih razmer, zaradi česar tožena stranka pogreša 2 milijona evrov v škodljivih učinkih po javnih inštitucijah. To je pripeljalo do
priporočeno pisno izražene želje najemnika, tj. tožene stranke v tej zadevi, Danijela Mivška po sporazumnem vračilu (izvzetju iz pogodbe iz krivdnih razlogov na strani SKZGRS oz. drugih organov RS – lastnika zemljišča) večine, in sprva ne vseh od dvojno degradiranih parcel v KO Nova Vas in KO Raven (dokaz: priloga 12, priloga tožbe pogodba iz 2008) po:

 
divjadi, ki je do leta 2005 ni bilo zaznati v pomembnem obsegu, v času med 2005 in 2021 pa se je povečala za 30-krat (tridesetkrat!) in je pogosto pomenila 100 % škodo na letni ravni ali celo trajno oz. večletno vnaprejšnjo poškodbo trajne kulture, kar pomeni preko 100 % škodo na letni ravni, ki je že v letu 2008 ni bilo možno dobiti povrnjene, zaradi prelaganja odgovornosti za ne-ograjenost na kmeta in zaradi korupcije v kmetijski upravi (dokaz: slikovni material pod št 3, listine pod številko 45) (opomba: Četudi je v Zakonu o lovcih in divjadi opredeljena odgovornost lovskih družin za škodo po divjadi, povračilo škode v celoti pogojuje MKGP s predpisanimi ogradami, ki ne preprečujejo škode, ker so nezadostne in s tem trikom strošek škode in zaščite pred škodo RS v celoti prelaga na kmeta. V praksi je vse breme škode po divjadi in posledic nasilniških javnih projektov v gozdu na plečih kmetov in manjših lokalnih pridelovalcev. V tej ovadbi dokazujem vse trditve v tej opombi, zaradi česar je vsakokratna odločitev sodišč, ki to prakso podpirajo, koruptivna. Za vse sodnike, ki so dosodili takšne sodbe in vse, ki so vpleteni v vzpostavitev tega namišljenega sistema vračila škode po divjadi, zahtevam od tožilstva uvedbo ustreznega kazenskega pregona, saj gre za veleizdajo slovenskega naroda in implozijo nasilja v smeri uničenja lastnega slovenskega kmetijstva in naravne dediščine – divjadi. Pomemben vidik te koruptivne prakse je sistemska korupcija vtkana v pravne podlage, PZA in načine implementacije) in hkrati še po;
rednih, periodičnih v povprečju vsaj enkrat na dve leti do večkrat na leto, do več kot 50 cm visokih in pogosto dolgotrajnih, a ob podpisu najemne pogodbe povsem zamolčanih poplavah (Dokaz: priloge slikovnega materiala št. 1),
Če sem bil sprva leta 2014 pripravljen obdržati v pogodbi dve površini v Šmarski dolini za trajne travnike, ki jih poplave ne bi ogrozile, četudi mi jih za ta namen ne bi bilo treba, sem zaradi neodzivnosti Sklada odstopil v nadaljevanju od dolinske zemlje v celoti. Ves čas neodzivnosti sklada, tj. njegovega čakanja na iztek tožbenega roka, da bi mi potem očitali, da jih nisem odškodninsko tožil zaradi goljufije z zavajanjem v investicijo v poplavno parcelo in „nedeljivostjo pogodbe“, ko bi jih lahko, če bi za to imel denar, me je taisti Sklad tudi zavestno izčrpaval z malomarnim upravljanjem kmetijskih površin na meji na Medljanu (dokaz: slikovni material pod 4. za parcelo 4555 KO Cetore) in nato še z izvršbami, ne da bi s čimerkoli odgovorili v smeri odprave lastnih krivdnih razlogov za podtikanje degradiranih zemljišč v domnevno nedeljivo pogodbo, ali da bi si Sklad prizadeval in odpravil poplavnost teh zemljišč. Vse to bi lahko, a ni. Lahko bi to vsaj predlagali kot odpravo očitnega zavajanja v zgrešeno investicijo v vinograd, na površini z zamolčano redno poplavnostjo (opomba: Sklad je v mojo sočasno dolgoletno škodo malomarno upravljal tudi površine v najemu sosednje družine(1), saj je dovolil 40-letno kopičenje materiala v nasip – črno odlagališče na lastnini RS (še traja), s čimer je neposredno sodeloval pri degradaciji moje lastnine, ki sem jo nato prodal po kvečjemu polovični ceni. (Dokaz: trditve uslužbenke FURS-a, da je moje zemljišče vredno 110% več, kot je bila cena po metru pri prodaji – želela ga je obdavčiti - ločena ovadba), in da pri tem ne omenjam načrtne javno-financirane degradacije po divjadi, ker gre za kmetijsko zemljišče. (dokaz: kot doslej - ta ovadba v zadevi Organiziran kriminal javnih uslužbencev RS: 3., 4., 5., 6., 14., 15., 16. del))
Da gre za naklepno zamolčanje poplavnosti dokazuje dejstvo, da se SKZGRS do prekinitve pogodbe leta 2016 in dokončanja nasilne izvršbe, s povzročitvijo telesne poškodbe najemniku leta 2018, nikoli ni z ničemer odzval na predlog oženja pogodbe iz krivdnih razlogov na strani Upravitelja – Sklada in lastnika - RS iz leta 2014. Sklad, in RS, ki jo zastopa, sta s tem povzročila in so-povzročila meni in moji družini primarno:
nezmožnost načrtovanja dejavnosti,
nadaljnje izčrpavanje s povišanjem najemnin ob zagotovljenem izpadu pridelka na vseh površinah po dvojni stalni degradaciji (pri obeh je SKZGRS soudeležen kot so povzročitelj ali kot prevarant - po svojih funkcionarjih), ob posledični najemnikovi nezmožnosti ograjevanja, kot tudi plačila najemnin (najmanj 100.000 evrov investicije v ograde z 20- letno amortizacijo in vzdrževanjem, ki kot strošek same po sebi pomenijo degradacijo marsikje v vrednosti polovice vrednosti manjšega dislociranega zemljišča (glej 19.,... del te ovadbe)),
zavedenost v zgrešene investicije, ki se niso povrnile in so bile izgubljene v celoti,
onemogočanje in oviranje povrnitve investicije v vinograd v Šmarski dolini in prenosa trajnega nasada na drugega najemnika V primeru iz stališča Sklada meni zdaj že ukradenega vinograda, v obsegu preko 1 ha na Medljanu, je Sklad založil strošek cenitve po sodno zapriseženi cenilki (cenilka 1). Torej, ko ima drugačen interes ravna drugače, mene pa je izsiljeval s plačilom cenitve in bi mi gotovo ukradel tudi tisti vinograd glede na vse, kar je sledilo. Verjetno je to bil že ves čas poskus načrtnega uničenja mene s strani SKZGRS, ki je bil izdatno pisno obveščen o finančnih težavah, ki jih je neposredno prineslo njihovo ravnanje (dvig najemnin, podtikanje poplavnih površin in politika upravljanja gozdov RS – uničenje po divjadi). V mnogih primerih plača, oz. pokrije strošek cenitve nov najemnik, kot pogoj za najem. (Opomba: Vinski inšpektor mi je na prijavo uničenja po divjadi po javnih projektih, kot usklajeno delovanje vladnih resorjev z njegovim lastnim upravnim nasilništvom, sarkastično predlagal, da prijavim škodo po divjadi na grozdju v posebno vladno evidenco škod, da tako ne bom sumljiv z morebitno prijavo prenizkih pridelkov. Prepričan sem, da gre za evidenco za evalvacijo uspešnosti vladne in EU agende uničenja kmetijstva ( 4 milijoni malih kmetov v EU) po uničenju habitata divjadi. Sicer ne obstaja nobena splošna natančna evidenca škod po divjadi v Sloveniji(!). Zato tudi ne more obstajati realna ocena škode po divjadi (ta je milijardna na letni ravni in se še vzpodbuja z javnimi projekti), ki jo vzpodbujajo agende davoških milijarderjev, kohezije in skorumpiranih slovenskih uradnikov. Zdaj vina ne delam več in se bojim kake dobre letine, ker je moje tržišče za vino med tem povsem propadlo. Sodi so ciknjeni ali presušeni v kleti ali razpadli na dvorišču. (slike) Trenutno pijemo predlansko vino iz nikoli povsem napolnjenega soda. Tako se vračamo v dejansko samo oskrbno pridelavo, ki bi bila možna s 300 trsi, ob obdelavi 3 ha, od tega 2 ha vinskih sort – kot rečeno ukradenih s strani sklada od tega cca 1,75ha poleg že izkrčenega vinograda v Šmarski dolini pod Padno v elikosti 0,36ha na zamolčano poplavnih površinah. Vinograd ima zaradi dolgotrajnega rednega obžiranja trsov po divjadi v stanje bonsajev(16 let) še trajno, oz. trdovratno okužbo s peronosporo že 8 let).
Opomba: tako je šlo za naklepno pogojevanje z zlorabo položaja za še bolj intenzivno izčrpavanje v postopku, da bi izgubil še več, in morda nato za maščevanje Sklada zaradi razočaranja ob izgubi predmeta nezakonite preprodaje z ukradenim premoženjem, ker sem kot oviro za vrnitev zemljišča vinograd pri Idili izkrčil in materiale uporabil na opreme lačnem in podhranjenem vinogradu na Medljanu.(Izčrpavanje po kmetijski upravi pa se je v resnici začelo že dosti prej z goljufijo pri dodelitvi prvih subvencij v kmetijstvu RS, ki sem jih med prvimi kot najmlajši nosilec ekološke kmetije zaprosil na osnovi prevarantskih trditev v javnosti takratne vlade(1999). Ločena ovadba.)
neodzivnost Sklada na predloženo vlogo iz leta 2014, s katero bi omejil nenehno gotovo nastajanje nove škode na moji kmetiji, ki se je predhodno že potrdila v praksi in se stopnjevala do leta 2020(Opomba: v temelju na bistvene predloge in razloge neodzivnost še vedno traja. Institut molka organa je eden bolj perverznih glede na to kaj uprava z njim počne „običajnim državljanom“)

sekundarno(prek zagotavljanja vztrajnih izrednih razmer na kmetiji):

ne-razpolaganje z izgubljenim sredstvi za ohranitev in razvoj dejavnosti in za PIZ ter osebni dohodek,
izguba vseh pravic PIZ (še traja),
izguba številnih, z materialnimi dobrinami povezanih pravic in priložnosti moje celotne družine,

(Opomba vezana na vse tri vrste škode: Vso navedeno raznovrstno škodo je SKZGRS povzročil že samo s tem dejanjem upravljanja zemljišč iz pogodbe in na meji, kaj šele je povzročil z vsem ostalim opisanim v tej ovadbi, skupaj z ostalimi soudeleženci v organiziranem kriminalu),

in nematerialno škodo:

izguba več kot polovice delovnega časa z brezupno kompenzacijo izgube pridelka in prihodkov, s povečevanjem pridelave posamezne kulture zaradi deleža škode in umikanjem, s pridelavo k hiši ob so-povzročeni moji nezmožnosti gradnje ograd na številne načine že samo in izključno po SKZGRS, kaj šele z vsem ostalim opisanim v tej ovadbi, skupaj z ostalimi soudeleženci v organiziranem kriminalu, (dokaz: celotna ovadba s prilogami),
nujnim dnevnim odvračanjem divjadi in s tem povzročenim fizičnim izčrpavanjem,
prisiljenjem v postavljanje neučinkovitih ograd iz recikliranih materialov (so-povzročena insolventnost po naklepu in upravljanju Sklada),
je prinesla oškodovanost dveh majhnih predšolskih otrok za blagostanje družine,
za očetov čas z družino, ( Franko Slavec, sosedje(1), SKZGRS, Občina Izola in Cerkvenik dobro vedo kdaj je pravi čas, da se usklajeno lotiš nekega nepomembnega malega kmeta usklajeno in dokončno)
za pravice otrok do vzpodbudnega okolja in podpore razvoja osebnih talentov in zanimanj,
ustvarjenje enormnih psihofizičnih, finančnih in psiholoških, odnosnih in čustvenih obremenitev meni in moji družini,
povzročitev neposredne škode obema otrokoma z deprivacijo za umirjeno in dostojno družinsko življenje,
seznam povzročenih oblik škode se nadaljuje ...

v skupni vrednosti najmanj enega milijona evrov (1.000.000,00 EUR), v povezavi z upravnim in korupcijskim nasiljem državnih inštitucij in enega milijona (1.000.000,00 EUR) v povezavi z uničenjem habitata divjadi in s tem povzročitve vseh ravni škode po gotovem in masovnem uničenju pridelkov po divjadi.

Škoda, za nastanek katere pade odgovornost izključno na uslužbence Sklada in Sklad, tj. vrednost povzročene škode po KD, brez kazenske odgovornosti za kazniva dejanja, je v obsegu vrednosti najemnin, ki bi zadoščala za stoletja najema v obsegu najemnih postavk, kot ga je krivično zaračunaval Sklad za degradirana zemljišča. V kazenskem postopku zahtevam povrnitev povzročene škode in odškodnino od vsake vpletene odgovorne osebe na podlagi njene kazenske in premoženjske odgovornosti posebej, vključno z zaporno kaznijo odgovornih oseb. Do poplačila celotne škode po vseh kazenskih zadevah – ovadbah obravnavam vsa kmetijska zemljišča iz pogodbe o najemu v lasti RS kot zasežena za varščino, ki je sama po sebi s svojo vrednostjo nezadostna za poplačilo mnogovrstne škode.

Površine moje kmetije v KO Cetore so dvojno degradirane, predvsem na zasebnih in tudi posameznih najetih površinah mene tožene stranke-ovaditelja, saj je po vodovodni oskrbi in preplastitvi ceste Medljan-Šared kmetija Mivšek postala poplavna na slemenu hriba. V dolini Drnice so po poplavah degradirane površine (dodeljene mi v pogodbo) skoraj istega leta, kot je bila izvedena vodo-oskrba Medljana in črna gradnja - lokalna cesta. Vodooskrba Medljana v ločeni ovadbi. (Dokaz, da občinska uprava Občine Izole od meteorne vode pričakuje, da bo tekla navzgor, in se pri tem pomanjšala kot Barbapapa je v arhitekturnih rešitvah za meteorno vodo v vasi Cetore. Zelo podobne čudežne lastnosti vode, ki priteče iz hudournika izza Idile, pričakuje agromelioracija Šmarske doline, ki se ji vodotok na poljih desetkrat zmanjša)

V času, odkar Sklad grozi s krajo mojega premoženja (2015), nisem bil sposoben ograjevati prav zaradi posledic izčrpavanja, v katere je Sklad aktivno vpleten kot storilec KD, zato tudi nisem niti upal več odpraviti splošne degradacije z ogradami, pač pa najprej z odpravo vzrokov zanjo (…, RevitasII, ..., Uživajmo podeželje II), in sem se osredotočil na pridelavo na površinah blizu hiše (leta 2020 so d. prašiči uničili ves krompir, vse do 20 m pri hiši in se sprehajali po dvorišču), ki so pretežno lastniške in sem jih že pred 15-imi leti začel ograjevati z recikliranimi materiali, neuspešno, največji podvig pa je bila sanacija sosedove(8) škarpe ob meji(80m2) leta 15, ki se je leta 2018 izkazal za solast RS. Nato sem prvo ogrado iz novih materialov izdelal tehnično in dimenzijsko predimenzionirano – vrt pri hiši, da so se prašiči na njej učili nove realnosti ob vsakodnevnem poskusu prehoda, ne da bi jo podrli ali poškodovali. To je bil prvi trajni električni pastir na širšem območju občine Izola za namen zaščite pred divjadjo, ki bi deloval v vseh letnih okoliščinah - 2020).
Ob obstoju splošne degradacije kmetijskih površin po divjadi v zadnjih 15-ih letih, drugo, poplavno ogroženost kmetije in nepremičnin prinašajo črna gradnja (občinska cesta med Šaredom in Medljanom) in posegi v dve cesti med Cetorami in Medljanom, ki sta obe spremenjeni z vidika upravljanja površinskih voda. Betonska (zdaj asfaltna) cesta in prej dve poljski cesti, (zdaj dve makadamski), so bile spremenjene z vidika upravljanja meteornih voda med Šaredom, Cetorami in Medljanom, dve ob umestitvi vodovodne oskrbe Medljana, ena kot predvolilni bonbonček Pečanove. Občina Izola je partnerska organizacija Skladu in sosednje družine(1)(dolgoletna samohvala pokojne sosede z zvezami na Občini) z več vidikov, tudi v nameri škodovanja toženi stranki in njegovi družini prek nezakonitih, koruptivnih in kaznivih praks. ( dokaz: priloga 25, podrobno v tej kazenski ovadbi v 9.delu in drugih delih)

(opomba: Danilo Markočič se je kmalu po nastopu županovanja (nekaj mesecev) (v času med županjevanjem Pečanove in lastnim županjevanjem je „morda“ delal v državni uoravi)v medijih izkazoval z nadpovprečno uspešnostjo pri pritegovanju državnih funkcionarjev na lokalne obiske v Izolo. Tako so bili v eni sami objavi izpostavljeni vsi trije ključni resorji, obiski njihovih ključnih funkcionarjev, oz. javne inštitucije, od katerih sem zahteval odgovornost zaradi medsebojne spečanosti v uničenju habitata divjadi (Revitas,...). To so bili MNZ (podarili so mu neko svoje poslopje), SKZGRS (zgledno sodelovanje pri oviranju pozidave s pomožnimi objekti kmetijskih zemljišč za namene kmetovanja, zgledno sodelovanje v izvajanju nezakonitih in kaznivih projektov v gozdovih, še iz časov pred SiDG, ...), MKGP ( Izola nima več kakršne koli omembe vredne prehranske samooskrbe - razen morda z monokulturnim oljem in vinom- ima pa zato motokros na vsaki gozdni vleki in poljski stezi še danes, ima serijo nezakonitih javno sprejetih in financiranih projektov na javnih in zasebnih površinah, ima nelegalne kolesarske spuste v gozdu in ima divje prašiče vse do plaže, oz. masovno pobija iz gozda pregnano divjad, obenem išče načine, kako bi z recikliranimi e-kolesi iz izolske komunale lokalno prebivalstvo usmerila na podeželje po zelenjavo, ki so jo pojedli prašiči in srne. Ne le zelenjavo, v usklajeni akciji z EU, Davosom, RS in Občino Izolo so pojedli cele kmetijske dejavnosti in lokalne samooskrbne pridelave).
Parcele v KO Nova vas in Raven Sklad nepošteno izvzame iz tožbe P 74/2021, a so v pogodbi (priloga tožbe), so ključnega pomena pri razvoju dogodkov v zadevi te tožbe in posledicah le-teh in so predmet obstoja krivdnih razlogov na strani SKZGRS in RS, nastalih že ob podpisu pogodbe iz leta 2007, kot tudi nato dopolnjene pogodbe v letu 2008 za te parcele in kažejo na potencialni naklep poslovne prevare oz. goljufije, naklepnega izčrpavanja najemnika, opustitve poštenega postopanja v pogodbenih razmerjih po Obligacijskem zakonu, splošne zlorabe vpliva na sodiščih za odvračanje odvetnikov od zastopanja najemnikov proti Skladu, zdaj takšno stanje potrjuje tudi sodnica S. Kravanja;
pet odvetnikov zavrne zastopanje (med tem od vložitve odgovora na tožbo do vložitve ovadbe žal odneha še šesti - za razliko od ostalih umre - in še sedma zavrne zastopanje zaradi „preobsežnosti zadeve“);
in pojavi se vprašanje zakaj? Skladova direktorica bo trdila, da zaradi gotovega neuspeha, in sicer, zaradi neobstoja pravne podlage v mojo korist. Jaz pa trdim, da se bo slednje prej kot ne zgodilo zaradi koruptivno usklajenega upravljanja države s strani globokih struktur, ki obvladujejo več vej oblasti, med katere sodijo tudi sodišča, in katerih vzvodi sežejo zlahka tudi po morebiti „neprilagojenih“ odvetnikih (moja izkušnja z odvetnikom, ki mi je pisal ugovore in tožbe, dokler ga nisem prosil, da mi izda račun z njegovim imenom in priimkom za izkazovanje stroškov postopka v zadevi goljufije Vianeja Viciča, potvarjanja podatkov v zbirnih vlogah za subvencije in manipulacij MKGP z zahtevanimi podatki o moji pridelavi vina pred letom 2014. Čez noč je obrnil ploščo. Bil sem neuspešen in zdaj vidim, da lahko trdim ,da tudi tarča sistemskega in sistematičnega maščevanja globoke države „RS“ po letu 2014. Ves čas mi je metal naprej v poduk alegorijo o slovenski praksi, kako je elita izvrgla iz svoje srenje Bavčarja, ki naj bi hotel preveč zase),
primer takšnega sojenja je opisal drug obalni odvetnik. Reče sodnik: „Da, res je, da tako piše v zakonu, vendar si je to potrebno drugače razlagati,“ (zadeva je obtičala zaradi stečaja stranke.)
zloraba informacij o finančnem stanju najemnika (dokaz: priloge listin od 4 do 19), pri zlorabi položaja uradne osebe, koruptivno sodelovanje s tretjimi strankami (dokaz: primer je priloga 20, postopek terminsko povsem usklajen s težnjo po iskanju rezervnih krivdnih razlogov za prekinitev cele pogodbe, ob ignoranci navedenih krivdnih razlogov na strani Sklada, v prilogi št. 12 listine, listina pod št. 52), povezanimi javnimi uslužbenci, funkcionarji in „vplivnimi“ fizičnimi osebami pri naklepni kraji premoženja v lasti najemnika, z izvajanjem vsega naštetega v najemnem razmerju in iz njega izhajajočem, verjetno podtaknjenem sporu s strani SKZGRS, saj se je na naknadno ugotovljene nepravilnosti v pogodbi, ki so krivdne narave na strani najemodajalca, le-ta odzval z molkom, ki še traja (8 let!). Vzporedno Sklad ves čas sodeluje v izčrpavanju mene najemnika, dokler ni izpeljal nasilne izvršbe (in dlje), nato pa se spreneveda na številne načine, za katere očitno vnaprej ve, da ga bo v njih sodišče podpiralo. Dokaz je tudi oblika in parcialnost te tožbe glede na obseg spornih dejanj SKZGRS v tej zadevi, ki pa ne želi omogočiti dostopa do celotne dokumentacije o razmerju s toženo stranko (Opomba: Zanima me zapisnik nezakonitega zaslišanja pred komisijo SKZGRS, kjer bi moralo biti navedenih kakih10 prič, a ker nisem prejel niti vabila in sem bil postavljen pred dejstvo na sedežu SKZGRS, pred neznanimi ljudmi in pod pretvezo, ...), ne na državni, ne na območni ravni, četudi ta izkazuje(m) pravni interes, z in pred vložitvijo tožbe tožeče stranke proti meni. (Notranje komunikacije nasploh slovenska uprava ne deli s strankami in prosto izvaja koruptivna dejanja brez sledljivosti, saj ima pravico do nje v vseh smereh brez vednosti stranke.) Želel bi namreč - med drugim - vpogled v zapisnik domnevnega (po trditvah ene od udeleženk srečanja na strani tožeče stranke, ki se ni predstavila, po videzu se ujema s slikami direktorice tožeče stranke na spletu) srečanja(po njenih besedah na kraju samem) s Komisijo SKZGRS, za katerega nisem prejel ne vabila, ne zapisnika, in sem se z odvetnikom B. E. pred njo znašel na način, da sem bil postavljen pred dejstvo, na osnovi telefonskega vabila tajnice Sklada (dokaz: zaslišanje priče: do tistega trenutka zastopajočega odvetnika v letu 2019 in tajnice Sklada kmetijskih zemljišč, ki me je kontaktirala s telefona: 014341102, ki se je predstavila kot ga. Mateja, verjetno naju je ona pospremila v sejno sobo). Menim, da bi bilo potrebno vse člane domnevne komisije preveriti glede njihove koruptivnosti, zakonitosti poslovanja Sklada, v katerega so aktivno udeleženi. Pa tudi ugotoviti, na kakšni osnovi so bili oni vabljeni na tisti sestanek.
SKZGRS v enem od poznih odzivov, po 6-ih letih od mojega prvega predloga oženja pogodbe, iz v naravi temelječih krivdnih razlogov na strani lastnika (tj. RS ali Občina) in zamolčanih od upravljalca tj. tožeče stranke, ki jih zamolči ob podpisu v letih 2007 in 2008, torej šele po nasilno izvedeni izvršbi z zlorabo sodne veje oblasti, na očitek neodzivnosti na podtaknjeno poplavnost večine od 7-ih zemljišč v Šmarski dolini, oddanih v najem, uslužbenka Sklada odgovarja, da so vremenske okoliščine tveganje, ki ga nosi kmet in ne Sklad, četudi se je ta na ekstremne vremenske razmere kot državni organ dolžan odzvati z ustreznimi odbitki terjatev do kmeta in četudi sem navajal težave z zamolčano oz. naknadno ugotovljeno redno poplavnostjo najetih površin in ne z vremenom. (dokaz: dopis Sklada KZGRS). Vzvišen in poniževalen odnos uslužbenca Sklada, ki je javni zavod, je perverzija celotne države Republike Slovenije (s Predsednikom na čelu), ki so vsi obveščeni (kar mi – obveščanje - Martin Brus očitajoče navrže v odgovoru na moje očitke Skladu v objavi v Kmečkem glasu(priloga)) in pri tem tiho.
Če bi ga. Sonja Mikulin, uslužbenka Sklada uspela dokazati, da kot zaposlena na SKZGRS najmanj od leta 1979 (opomba: pred tem pri KZSI, SKZ, in po podobnosti podpisa sodeč morda tudi pri Tok Agraria Koper) in dolgoletna zastopnica najemodajalca SKZGRS v Šmarski dolini, ni vedela za stalno in nikoli rešeno ali odpravljeno degradacijo po poplavnosti oddanih površin v lasti RS v najem po predmetni pogodbi iz te tožbe, tega ne more trditi od leta 2014. Takrat sem ji v osebno izročenem in priporočeno poslanem dopisu vljudno predočil, da je poleg mojih prenizkih dohodkov za kritje sto in več tisoč evrov vredne ograde vseh, v 6-ih letih pogodbenega razmerja stopnjevano-degradiranih površinah po divjadi, ravno zaradi divjadi, dodaten razlog za vračilo kmetijske površine prav to, da me je Sklad (to so Sonja Mikulin, strokovni delavec Sklada, ki je nasad odobril in Direktor Sklada) zavedel v nedonosno investicijo v vinograd, z zamolčanjem poplavnosti zemljišča. Obstajal je ključni razlog za vrnitev parcel Skladu in izvzetje večine le-teh iz pogodb iz let 2006, 2007 in 2008. Zaradi ugotovljenega navajam: “pomankljivega odvodnjavanja na območju najete kmetijske površine“. Sklad, tako Sonja Mikulin iz območne izpostave, kot odgovorne osebe državnega Sklada, Direktorji (-ice) SKZGRS se "taktično" nikoli niso odzvali na dopise, poslane priporočeno v letu 2014 in 2015. (dokaz: pogodba z RS za zemljišča, podpisana s strani Sonje Mikulin) (Opomba: Z nadaljnjim izčrpavanjem in med državnimi ovratniki usklajeno kriminalno akcijo, kot navedeno v tej celotni ovadbi, so raje poskušali preprečevati mojo morebitno odškodninsko zahtevo in nato še kazenski pregon, ki je s temi dejanji dobil še konkretnejšo podlago. Ob tem je potrebno upoštevati, da nimam druge alternative tej večdelni ovadbi in objavljanju teh praks organiziranega kriminala v javni upravi, razen da pustim, da se izvrši serija nezakonitih izvršb in zlorab oblasti po usklajeni kriminalni dejavnosti slovenske globoke države. (dokaz: ta večdelna ovadba s prilogami in pričevanji))
Nasprotno. SKZGRS je bil v času obstoja stopnjevane degradacije po divjadi celotnega ruralnega območja Istre in njenih habitatov, po obsežnih vložkih državnega in kohezijskega denarja s strani RS in Lokalnih oblasti, ob sodelovanju turističnih društev, javnih zavodov, ter zainteresiranih fizičnih oseb, zasebnih podjetij in klubov, torej v javno-zasebnem partnerstvu, aktivno vključen v obnovo in dograditev poti, v informacijsko opremo podeželskih in gozdnih poti in zlorabljeno digitalizacijo teh informacijskih baz (Google, ipd.). Sklad je „za“ masovno implementacijo športno-turističnih dejavnosti na gozdnih površinah in kmetijskih površinah Slovenske Istre kot upravitelj in zastopnik lastnika obsežnega dela površin in vplivnega območja te dejavnosti, kjer tečejo trase marsikje povsem nezakonitih športno–turističnih javnih projektov in dejavnosti na črno, ne da bi oporekal nezakoniti dejavnosti na upravljanem zemljišču v lasti RS. To podpirajo tudi javne ustanove, odgovorni inšpektorji, Policija pa se ukrepanju zoper prekrškarje in storilce KD izogiba. (dokaz: inšpekcijski postopek v PPP Cetore - Korte, ta celotna ovadba)
SKZGRS ni z ničemer preprečil nezakonitih športno-turističnih dejavnosti na protipožarni preseki Cetore – Korte (obsežen (v številu strani) dokaz iz prejšnje alineje je dostopen pri prekrškovnem organu ali na zahtevo sodišča), kjer le-ta na širšem območju v velikem delu upravlja gozdove, tudi tako, da jih daje v posek za postavitev trajnih nasadov v velikem obsegu, s čimer izvaja profitno dejavnost, ki se kot dohodek ne vrača v gozd v obliki odškodnin za - s posekom povzročeno - škodo po iz-nekdaj-gozdnih-površin pregnani divjadi na druge kmetijske površine in na - s tem iz gozda - novonastalih kmetijskih površinah. Kmetje se zatekajo k metodam preganjanja divjadi iz teh nekdanjih gozdov z nasilnimi in hrupnimi sredstvi, kot so motokros (se pridružujejo ostalim storilcem in prekrškarjem - cca. 80 prijav na policijo), štirikolesniki in topovi, ter s podporo masovnim pobojem divjadi na teh površinah v sodelovanju z lovci(kmet(9)Morgani), kar trajno utrjuje spremenjeno doživljanje spremenjenega habitata divjadi s strani divjadi, že za časa življenjskega cikla iste generacije divjadi, spremembo obnašanja divjadi, njeno preselitev in naselitev v obdelana in urbana območja (z izkušnjo nasilja vsepovsod) in v stanju post-travmatskega prilagoditvenega sindroma v povezavi s stresom, ki so ga povzročili vsestranska sprememba, obljudenost habitata, hrup in nasilje nad njo in habitatom.

Opomba: Časi, ko so delali operacije na zarodkih in dojenčkih brez anestezije, oz. z anestetiki, ki so le paralizirali trpečega, češ da ničesar ne razumejo in ničesar ne čutijo, so mimo. Vsaj v strokovnem smislu. Zato lahko govorimo o naklepu mučenja živali na strani funkcionarjev od resornega kadra Občine Izola, prek , župana (več zaporednih), LDI, MKGP, SKZGRS, ZGS, RS, EU, pa vse do vrha Davosa, za kar je predvidena zaporna kazen.
S tem SKZGRS, ki v tej zadevi predstavlja RS ali/in Občini Izola in Piran, krči habitat divjadi in prispeva h konfliktom med kmetom in divjadjo, kar je privedlo do zlorabe motokrosa tudi s strani kmetov, na teh novih kmetijskih površinah in splošnega zaostrovanja razmer v kmetijstvu, saj škode po divjadi še nihče ni dobil pravično povrnjene. (Poročal sem sosedu(6) o prehajanju ceste pri njegovi njivi s strani svinje z mladički in v odziv mi je besno odgovoril: “Kaj ti nimaš doma kakšne puške?“)
Podatki ZGS kažejo, da se je v večletnem povprečju le iz njegove pristojnosti ocenilo in le teoretično vrnilo v celotni Slovenski Istri toliko škode po divjadi, kolikor je je v povprečju nastalo le na moji 8 ha kmetiji(pred letom 2020, ko je bila škoda 85% na le delu obdelanih površin brez splošne degradacije celotne kmetije po divjadi). „Teoretični“ zato, ker je MKGP povsem neodziven ob zahtevi po dokazih o izplačilih teh škod že več let, podatkih s katerimi ZGS ne razpolaga (zahtevam kazensko odgovornost vseh zaporednih kmetijskih ministrov in odgovornih oseb drugih organizacij in njihovo zaporno kazen, zaradi naklepne veleizdaje Slovencev in Slovenije po zlorabi svojih funkcij za kolaps slovenske pridelave prek uničenja habitata divjadi ... ). Statistika ZGS povrhu ne zajema škode na lovnih površinah po nezaščiteni divjadi., ki predstavlja pretežni del škode, o kateri nikjer v sistemu vračila in ugotavljanja škod ne prihaja do objektivnega evidentiranja škod, in do evidentiranja konkretnega obsega in načina vračila škode. Tako se javni problem poriva v gostilniško kompetenco reševanja sporov med lovci in kmeti. To, ob uvajanju masovnega turizma v gozd, pomeni uničevanje kmetijske pridelave. Odgovornost za to brezpravje in neobstoj povračil škod nosi RS – 30 let slovenskih vlad in vseh pristojnih, ki jo v tej zadevi z zaslužkarstvom in eksploatacijo gozdnih zemljišč predstavlja tudi SKZGRS, skozi celotno obdobje obstoja moje najemne pogodbe.(v nekaterih pogodbah je člen o neodgovornosti Sklada za škodo po divjadi) Zakon o lovstvu in divjadi, predvsem pa povezani pravilnik, ki ga očitno ni možno namensko izvajati (dokaz v prilogi in že poslan na tožilstvo, podrobno z imeni in priimki ter obsežno dokumentacijo v ločeni ovadbi), seli upravno in tudi sodno vejo oblasti v polje splošne korupcije. (dokaz: prilagam slike nekaterih posekov trajnega gozda s statusom gozda v zadnjih 10-ih letih, v pristojnosti SKZGRS in ZGS)
Poplavna narava površin iz pogodbe se je meni, najemniku, kot novincu v Šmarski dolini pokazala kot stalna narava poplavnosti teh površin po ponavljajočem se vzorcu pri večini teh površin v pogodbah iz 2007 in 2008 s SKZGRS, v 6 letih do leta 2014, ko je bil vinograd že trikrat poplavljen in je bila po prvem poplavnem obdobju izgubljena(gnitje) četrtina trsov in nato dosajena. (dokaz: slikovni material pod št. 1, slike vinograda, poplav, višine naplavin, neurejenih vodotokov)
SKZGRS, zanj ga. Sonja Mikulin, ni želel oddati v najem vrnjenega zemljišča z vinogradom že drugemu predlaganemu zainteresiranemu najemniku, še danes je v zaraščanju(slike). Prvi zainteresirani leta 2014 je verjetno največji vinogradnik v Istri, v imenu danes najemnika, verjetno prevzemnika, oba prijavljena na naslovu ( ) 6333 Sečovlje, drugi pa je čebelar ( ) iz ( ), 6333 Sečovlje (dokaz: zaslišanje prič, listine pod št 61. in 62.), češ da stvar še ni urejena. Mu je pa dovolil parkirati čebelarski tovornjak na površini izsekanega vinograda, za katerega trdi lastnik ( ), da ga ne more premikati, ker da je voda večkrat poplavila zavore.(slike v zadnjih 7 letih, praznega tovornjaka) To je bilo kmalu po prihodu tovornjaka. (dokaz: zaslišanje priče ( ), stanje na terenu še maja 2022, prvič sem ga srečal v letu 2014, ko je iskal površino za čebele, in je že bil napoten s strani Sonje Mikulin. Ponudil mi je, da mi obdela vinograd, ker sem imel sam dotrajan muljčar pokvarjen in razstavljen več let, ga nisem imel časa popravljati zaradi izrednih razmer v moji dejavnosti in jasno nisem imel denarja za drugega rabljenega, kaj šele za novega.)
Dne 7.9. 2021 je bilo javno sporočeno prek RTV Radio 1. program poročila, da je v zadnjem desetletju v EU (opomba podpisanega: „bilo uničenih in spodnešenih“ po principu v tej zadevi dokazljivega vertikalno in horizontalno organiziranega kriminala v javni upravi“) propadlo 4 milijone malih kmetij. Ker redko kmetija propade sama od sebe, ne bo težko ugotoviti, da je 2 in 2 skupaj 4, ter kdo stoji za to agendo, ki jo podajam Tožilstvu obsežno dokumentirano v letih 2019-2021(2022). V tej agendi si evropska in slovenska politika trudita prikazati svoja kriminalna dejanja kot stranske učinke in postransko škodo nekih vsiljenih zunanjih gospodarskih razmer, na katere naj v Sloveniji ne bi mogli vplivati. V resnici gre za še eno kolaboracijo in veleizdajo Slovencev na političnih položajih, v mednarodnih kriminalnih dejavnostih na najvišji, mednarodni ravni, na ravni vse manj skrivnih svetovnih lož, ki že ima za posledico skupek dogajanj, ki jih je možno definirati kot tiransko strahovladje s sistematičnim zatiranjem, z zlorabo neavtonomnih državnih uprav in genocid nad kmečkim prebivalstvom, v nameri škodovanja vsej svetovni populaciji prek uničenja lokalnega, ne-korporativnega kmetijstva in popolnega nadzora elit nad vso hrano, njeno kvaliteto in nad dostopom do nje (lockdown, pogojevanje z gensko terapijo in čipiranjem). Trenutno prihajajo poročila iz sveta, da vlade od kmetov zahtevajo uničenje pridelkov pod grožnjo izgube in vračanja subvencij. (dokaz: na spletu podvrženo cenzuri)
Za razliko od večine vseh ostalih površin, zaobjetih v melioracijsko območje Šmarske doline, so pokazale najete površine od SKZGRS svoj stalni obraz v 6-ih letih do leta 2014, in sem ga po prvih poplavah po zasaditvi vinograda nato lahko preveril tudi v predhodni zgodovini poplav, ki je bila poznana drugim kmetom v okolici, katere sem med tem v teh letih spoznal.

(dokaz: slikovni material pod št. 1, priče so vsi sosedje lastniki in najemniki, slike)
Teh poplavnih značilnosti ni bilo možno odpraviti s posegi na sami najeti obdelovalni površini teh parcel , tako da bi ne mogel sam odpravil težav z investicijo. Poplavnost je posledica slabih rešitev melioracije vodotoka Drnice (in njenega gravitacijskega območja meteorne vode), v škodo večine oddanih mi parcel, nepravilnega dimenzioniranja pretokov pod cestami in kanalov (10%od potreb), kot tudi neobstoja urejenih pritokov in odtokov vode na območje in z njega, ustreznih dimenzij in nadmorske višine izsuševalnih kanalov na širšem območju poplavnih najetih površin v lasti RS in upravljanju ter razpolaganju SKZGRS v tej pogodbi.
Hkrati je bila poplavnost Drnice s strani Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) napačno javno predstavljena kot posledica ne-vzdrževanja vodotoka Drnice in pritokov, zaraščenosti Drnice z gozdom v tistem obdobju. Izkazalo se je, da so poplavne površine zdaj, ko se redno letno mulčijo brežine vodotoka Drnice, še vedno tudi večkrat na leto povsem enako poplavljene (npr. zadnjo zimo – slike). Opomba: KGZS ni strokovno kompetentna organizacija, je monopolna prikrita vladna propagandna agencija, ki je del dualistične manipulacije (navidezna zaveznica kmetov) upravljanja s kmetijstvom v Sloveniji. Ker je prisilno z izvršbo financirana ob podpori FURS, lahko izpodrinja karkoli drugega tovrstnega v slovenskem prostoru in konkurenco zatira v kali. Potrebujemo pravo strokovno službo na področju kmetijstva, neodvisno od dnevne politične manipulacije. Potrebujemo jih več, povezanih z neodvisnimi znanstvenimi raziskovalnimi organizacijami.
V pol leta se DTRS, ki je prejel 15 GB (gigabajtov) dokumentacije z obremenilnim gradivom, ni nanjo z ničemer meni znanim odzval po uradni dolžnosti, kar bi moral, zato vlagam vzporedno z odgovorom na tožbo tudi Kazensko ovadbo iz vseh - v Uvodu podanih razlogov in drugih. Med osumljenci naklepnega uničenja moje dejavnosti, po usklajenem delovanju državnih in paradržavnih struktur, so tudi uslužbenci pritožbenega naslovnega sodišča, SKZGRS, Obalnih Občin, Policije, Kmetijske inšpekcije številnih podvrst, izvršitelj z družino, njihovi dolgoletni družinski prijatelji, člani sosednje kmetije(1) z dolgoletno zgodovino in tradicijo javnih funkcij in javne uporabe zvez za vplivanja prek njih za lastne koristi, najmanj od prihoda na Medljan in dolgoletno (40 let) mnogovrstno uzurpacijo moje lastnine.
SKZGRS, IRSK, ZGS, KGZS, Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in njihove odgovorne osebe in funkcionarji, ki predstavljajo Republiko Slovenijo, kot tudi Občine Koper, Izola in Piran in njihove odgovorne osebe in funkcionarji ter uslužbenci sodišč, Policija, ter izvršitelj SKZGRS oz. uslužbenec Sodišča v Piranu Franko Slavec, kot se sami predstavljajo njegovi uslužbenci (Karapanđič desna roka in Jenko pogodbenik ključavničar) v tej zadevi nosijo pravno, kazensko, premoženjsko in/ali odškodninsko odgovornost za svoja dejanja in ravnanja v tej zadevi, ki je obsežno širša, kot jo želi predstaviti SKZGRS v Tožbi za prepustitev zemljišč, s katero pisno od leta 2015 in ustno grozi že od leta 2019. To velja ne glede na to, ali gre pri teh osebah za naklep, neznanje, zavezanost korupciji in kriminalu ali malomarnost, oz. več od naštetih vlog hkrati.
Ta tožba in odgovor nanjo je in sodi v osnovno dokazno gradivo in je priloga kazenske ovadbe, saj gre glede na vsebino, s katero dokazujem nezakonito ravnanje SKZGRS in drugih, skupaj z listinami, dokazi in pričami, za novo kaznivo dejanje odgovorne osebe SKZGRS.
SKZGRS očitno ni bil prepričan v svoje grožnje in je to sedaj bolj dejanje iz obupa po tem, ko je uslužbencem in direktorjem SKZGRS postalo jasno, da je Tožilstvo v zvezi z vpletenostjo SKZGRS v organiziran kriminal na ravni javno-zasebnega partnerstva prejelo 15 GB dokazanega gradiva, ki vključuje opise opustitev uradnih dejanj, zlorab položajev in usklajenega delovanja državnih uradnikov in funkcionarjev vseh vej oblasti, v smeri povzročitve škode posamezni osebi, družini ali skupini državljanov.

Opomba: Ob tem mi je iz izkušenj povsem jasno, da posredovanje dokazov ni zagotovilo o delovanju organa, kot je DTRS. (podrobno o primerih postopanja DTRS v ločeni ovadbi)
Nad malimi kmeti se preko organiziranega kriminala uprave neposredno, prek upravljanja vrši ekonomsko politični genocid, ta pa je podlaga za bajne zaslužke korporacij na vseh področjih in ravneh (javno dostopni statistični podatki v RS in globalno). Posredno se s tem vrši postopen genocid nad vso populacijo, prek degradacije okolja in slabšanja kvalitete hrane, ... V tej agendi SKZGRS, ki s tem namenom nima nadzornega organa(tako AJPES), komisijsko delo izvaja na nezakonit način, si s svojo politiko prednosti pri najemu npr. prizadeva za čim večje enote kmetijskih gospodarstev in zlorablja svoj položaj in vpliv za zlorabo oblasti in položaja njegovih funkcionarjev (dokumentacija na Tožilstvu), kar je razvidno tudi iz te tožbe, po Skladovi naklepni so-povzročitvi insolventnosti na več načinov hkrati (dodatno opisano v nadaljevanju in zgoraj) in neodzivnosti na spravljive pobude tožene stranke od leta 2014 naprej, k odpravi zlorab položaja in poslovne prevare (ter posledic), storjene s strani tožeče stranke že ob samem podpisu pogodbe iz leta 2008, (v prilogi tožbe) po odobritvi nasadov in pred tem leta 2007, ob oddaji v najem več površin, ki so 3 od njih redno (ali preostale vsaj delno in občasno) poplavne. Ravnanje SKZGRS v odziv na mojo pobudo o zoženju pogodbe za sporna poplavna zemljišča, kakršno je, je s tem naklepno.
SKZGRS – tožeča stranka je z malomarnim upravljanjem zemljišč v lasti RS (ali Občin) povzročal najmanj zadnjih 15 let, odkar traja v povprečju 30-krat povečana degradacija zemljišč (v letu 2020 85% škoda v povprečju na moji kmetiji), ki je prej ni bilo ali je bila v obratnem obsegu manjša, ovira ograjevanje moje kmetije pred degradacijo mojih zemljišč po divjadi, s podrtimi škarpami s parcele v solasti RS (4555 KO Cetore ) na mojo lastnino, poraslimi z drevjem ... Hkrati SKZGRS ne želi poravnati moje investicije v to škarpo (80 m2 suhozidne gradnje) posredovane po izstavljenem računu za opravljeno delo, v katerega sem bil prisiljen v samozaščiti svoje dejavnosti in zaradi dostopa do svojega imetja (pod podrtimi skladovimi škarpami poraslimi z drevjem), medtem, ko se je SKZGRS izživljal z izvršbami nad mojim premičnim premoženjem in grozil z izvršbo nad nepremičnino, v kateri živim tožena stranka z družino. Izdan račun za obnovo škarpe in zahtevek za povrnitev škode nastale z ograjevanjem brez zadostnih resursov na mojem zdravju v naslednjem letu. (dokaz: Slike, prej in potem, glej slikovni material pod št. 4, ortofoto posnetek, slike v naravi leta 2013, ortofoto iz leta 2014, in po popravilu leta 2016 in 2017, in po prekopanju v naravi po končani izvršbi leta 2018, zdravstveni karton – dr. Dubajić, Piran, predpisana fizioterapija in v samoplačništvu na zahtevo tožilstva, listine št. 36 in 41). Vrednost nastale investicije v solastnino RS in nastala škoda na mojem zdravju je nekajkrat višja od vrednosti nezakonito izvedenih izvršb, na osnovi večplastne zlorabe oblasti direktorice sklada, ki je upravno nasilna oseba in po mojem mnenju potrebuje obravnavo zaradi nasilništva. Če ne bo ta škoda na zdravju in investicija v škarpo v kazenskem postopku povrnejna bom začel izvajati lastninske pravice na sorazmernem delu parcele 4555 KO Cetore, zasegel bom to ali katero drugo premoženje RS.
Opis sodelovanja družine skladovega izvršitelja Franka Slavca in sosednje družine(1), ki izvaja kmečki turizem na mojih kmetijskih površinah, brez dovoljenja vedno znova. Izvršitelj Franko Slavec v njegovem delu Sodnega izvršitelja v interesu njihovih družinskih prijateljev sosedov(1), ki so po podatkih iz tožbe že pridobili - s strani Sklada dodeljeno - pravico do mojega, meni po njihovih trditvah in stališčih že ukradenega nasada trsov na Medljanu, po četrtini vrednosti od ocenitve sodne cenilke(1), sodne izvedenke, ki je bila velikokrat pri meni zaradi škode po divjadi v letu 2020 in jo predlagam kot pričo, za zaslišanje v zvezi s škodo po divjadi in cenitvijo vinograda na zemlji v lasti RS na Medljanu v letu 2019/20.
Razpis je vseboval skritega trojanskega konja, kot tudi lažno varovalko, zaradi katere mi, čeprav sem bil v drugem razpisu edini prijavljen, tožeča stranka z lažnimi navedbami o krivdnem razlogu na moji strani jasno ni želela vrniti zemljišč v prejšnje stanje tudi po tem, ko sem sprejel pogoje razpisa, a zavrnil možnost njihove kraje, ki ji oporekam legitimnost v tej kazenski ovadbi. Menda obstaja celo primer, ko je kmet ponovno odkupil lasten nasad, ko ga je v to SKZRS prisilil s takšnim postopkom.
V nedeljivi celoti skladove ponudbe mojega kompleksa zemljišč, v velikosti več ha na UE, ki z dveh strani meji na moje lastniško zemljišče v velikosti več ha, je bila torej vrinjena parcela v velikosti 34 m2 4441/4, ki se nahaja na dvorišču sosedov(1) (dokaz: slikovno gradivo št, 9, Tožba, pogodba o najemu) in jo je očitno ta uporabljal desetletja brez pogodbe. Kakšen smisel bi še lahko imela objava takšne kombinacije na oglasni deski, če bi za vsakega od ostalih sprejemnikov ponudbe, razen soseda(1), tožeča stranka, Sklad, morala to malo parcelo naknadno izvzeti iz pogodbe, s katero je jasno namenil-a ponudbo točno določenemu prijatelju svojega izvršitelja in morebiti naknadno „požreti“ klavzulo nedeljivosti, ali pa prepričati najemnika, naj gre v konflikt s tem mojim sosedom(1) za 34 m2, na katerih je njegov kohezijski projekt z osli. Tako je bil sosedu(1) zagotovljen uspeh v tretjem poskusu, s tem najmanjša možna izplačilna vrednosti (¼) mojega vinograda in se je (pozor!) tudi SKZGRS vnaprej odpovedal temu zaslužku pri kaznivem dejanju zlorabe oblasti za pridobitev koristi tretjim osebam od kraje tuje lastnine in nato še oškodovanje nezakonito pridobljene državne lastnine. Kako sta družini Slavec in sosedova (1) sodelovali kot režiserki vseh zgodb, povezanih s številnimi vzporednimi poskusi moje razlastitve in pri izvršbi tudi dejansko sodelovali (dokaz: zaslišanje priče ( ) in njegov sosed mejaš ( ), kot v nadaljevanju):

Opis pogovora na obisku pri sosedu mejašu ( ) na vikendu, sosedu sorodnika Franka Slavca (FS) na Kocini, ko me je ustavil med delom na sosednji parceli sorodnik FS, se predstavil in me povabil na kavo k svojemu sosedu ( ).

354a/a parcela, na kateri smo se julija 2017 (točen datum je ugotovljiv iz vnosa njegove številke v moj telefon) srečali lastnik zidanice ( ), sorodnik FS (lastnik vinograda 352b/b in vikenda, ki meji na prvo in na - v nadaljevanju tega sestavka navedeni - parceli domnevne črne gradnje brez hišne številke) in jaz. Na povabilo sem ustavil delo na parceli 353c, kjer sem kosil ali grabil travo za seno z dovoljenjem in na prošnjo lastnika, ki živi na ( ), za lastne potrebe. Sorodnik FS se je predstavil kot ( ) izvršitelja Franka Slavca, češ da naj bi ga vsi poznali (kateri je maja 2017 dal vpisati v imenu SKZGRS hipoteko na moje premičnine pri AJPES). Izzval je temo izvršb, sam od sebe je povedal, da so z družino od sosedov(1) veliki prijatelji še iz časa, ko so ( ) skupaj uživali pri Izolskih tabornikih skupaj z njihovimi starši (pred 30-35 ( če ne 40) leti, ko so oboji kupili svoji kmetiji in začeli kmetovati na izolskem podeželju). Povedal je, da je sosedova(1) mati resno bolna in je podvržena zdravljenju ( ). Lastnik zidanice, ( ), nam je skuhal dobro kavo. Oba sta izrazila zanimanje za moje kozliče, in sta se napovedala, da bosta prišla pogledat, če so jima ustrezni. Dogovorili smo se, da se bosta prej najavila za ta namen, na moj telefon, za obisk čez kake 3 mesece. Tako mi je sam dal tudi njegovo osebno telefonsko številko, ki sem jo shranil v prejšnjem telefonu.

Dokaz: priči

( ), ( )

Prišla sta nenapovedano, kljub drugačnemu dogovoru že čez kak mesec in si ogledala, kar naj bi ju zanimalo - v moji odsotnosti. Sumim, da je sorodnik FS komuniciral z mojim sosedom(1) , kdaj priti v izvidnico v času moje odsotnosti, ker je ta imel možnost spremljati moj predhodni premik v spodnji vinograd, kjer sem v času obiska delal. Moja mati jih je srečala na dvorišču. Poklical me je na moj telefon in izrazil nezadovoljstvo nad mojim "pridelkom", četudi sem mu že na Kocini rekel; da bo trajalo še nekaj mesecev, da bodo takšni, kakršne bi si on želel kupiti.

Nadalje sem začel povezovati nenavadno obnašanje tako soseda(1), kot sorodnika FS, ki ni najavil svojega prihoda s še nekom, domnevam da njegovim sosedom iz tistega povabila na kavo, dva meseca prej, kot smo se na Kocini ob kavi dogovorili in je prišel v moji odsotnosti. Imel je mojo telefonsko številko, da bi se najavil, saj me je poklical po prihodu na moje dvorišče, kjer ju je moja mama opazila, a ju ni prepoznala, ker ju ne pozna. Do takrat ga nisem sumil nepoštenega ravnanja. Od takrat sem ga sumil in ga še danes, da je vohljal na moji kmetiji za predmeti, ki bi jih bilo možno rubiti dodatno in si ogledoval možnosti nalaganja traktorja in bagerja, kar je kasneje tudi predstavljalo problem pri izvajanju rubeža.

Opomba: Kdo drug, kot moj sosed(1), bi lahko na sosednji hrib javil, da je zdaj možno s tovornjakom dostopati v moj vinograd, ko sem začasno vzpostavil prehod na javno cesto za lastne potrebe s kopačem?

Ravno tako poleti 2017 je sosed(1) pristopil k meni, ko sem bil s svojo družino na sprehodu po Medljanu, ki si ga njegova družina že 30 let lasti s svojim imenom dejavnosti po njem in še na mnoge druge načine že 40 let, ter me po dolgem času nepričakovano ogovoril brez uvoda: "Je tvoja balirka?" in "Ali dobro dela?" prisotna je bila tudi njegova žena, ki se je nepričakovano v tistem obdobju začela obračati na mojo ženo na sprehodih, izgovor za komunikacijo je bil vedno pes, to je bilo novo. Možno bi bilo celo, da me je s tem vprašanjem želel namenoma ustrahovati, in ne le mimogrede vohljati za mojim premoženjem. Bi potem šel pričat na sodišče, da sem se izjavil za lastnika? Ogovoril me je le še leta 2017 ob božiču, ko sem izdelal odvodnjavanje in protipoplavno zaščito javne ceste Šared-Medljan nad mojo kmetijo. Sam od sebe je povedal le, da on (opomba: kot dolgoleten tesen prijatelj politične frakcije izolskega aktualnega župana) nima teh problemov!

Opomba: Zgodovina molči o tem, zakaj bi on to meni rekel. Dejstvo je, da sem posege v javno cesto zaradi ignorance do povzročitve poplavnosti na moji kmetiji, z javno črno nizko gradnjo s strani Občine Izole in vseh pristojnih služb, kot tudi Komunale Izole predhodno napovedal. Na dopis se je odzval tudi vodja izolske postaje Policije in tako pustil sled s telefonsko številko, kamor sem prijavljal kasneje motokros. V zvezi s tem pripravljam posebno ovadbo v sklopu te večdelne ovadbe zaradi organiziranega kriminala proti meni in usklajenega delovanja Občine s Sodiščem, Skladom, sosedom(1) v zaroti proti meni, kar še traja. Vse je zelo povezano in vzorec škodovanja in spletkarjenja izvršb se ponavlja ciklično po istih ljudeh, funkcionarjih, uradnikih in podjetjih že desetletja. (Opomba: tudi komunala Izola, ki je poslovno zlita z Občino Izola, je po letu 2000 morala na sodišču priznati, da je njeno zaračunavanje povečevanja stroška komunalnih storitev nezakonito, in s tem tudi njena izvršba(!). Gotovo imajo tam razlog za maščevanje, stanje ceste pa je tudi v zvezi z vzdrževanjem dveh odtokov na razdalji 600 metrov katastrofalno, šistijo obcestni žleb, medtem ko je ta jašek ves čas zabit z muljem in listjem, medtem ko je drugi jašek na Šaredu Komunala “ponovno odkrila“ po 30 letih, ker se je pod težo traktorja, ki kosi travo ob cesti, vdrl.)

Dokaz: zaslišanje vseh naštetih: tudi soseda(1) in njegove žene ( ) 6310 Izola.

Dne 4.6.2020 sem pozval vse tri prijatelje: F.S., sorodnika FS in soseda(1) naj se izrečejo glede tega, ali so aktivno delovali v okviru izvršbe v lastnem osebnem interesu in v interesu pridobitve koristi tretjim osebam.

Odzval se je le sorodnik FS , oba ostala pošte nista prevzela. (Dokaz: listine št 49) Prišel je v petek, 5.6. 2020 že dopoldan, ko me ni bilo in napovedal moji mami, da se bo kasneje vrnil. Ni ga pre / poznala po videzu. Vrnil se je sredi dneva, češ da bi rad pojasnila glede navedb v pismu. Prvi vljudnostni pozdravi sorodnika FS so se končali z vprašanjem, če imam otroke, češ da naj ne bi vedel, da jih imam, kar je praktično nemogoče. Sledil je poskus pomenljivega pogleda, nakar sem odgovoril z: "Ja, zakaj?" Smehljal se je. Pojasnil sem mu, da je njegov sorodnik izvršitelj, s tem, ko je zelo dober prijatelj edinega od Sklada - že s pogoji razpisa vnaprej - izbranega najemnika soseda(1) in hkrati v funkciji izvršitelja tožeče stranke tega Sklada, v prepovedanem položaju in to vzbuja sum njegove storitve kaznivega dejanja. To, da je on, sorodnik FS navezal poznanstvo z menoj v času izvršbe, pa je lahko tudi dokaz spornega ravnanja obeh sorodnikov. V odgovor je povedal, da sta zdaj obe mami ( in ) mrtvi in me pomenljivo pogledal. Povedal je, da sta s sorodnikom FS v sporu zaradi premoženja, kar je v meni takoj vzbudilo dvom in da le oportunistično širi dezinformacije, da bi dajal vtis, da nimata skupnih interesov. Tudi če bi se to spremenilo v enem letu in bi bilo res, vsa dejstva kažejo na njuno sodelovanje v izvršbi predhodno, v korist soseda(1) in to usklajeno s Skladom ter v škodo tega javnega zavoda - tožeče stranke, saj bi enakovredno dostopen razpis omogočal sprejem ponudbe vsaj še s strani koga drugega, za izplačilo denarja v večjem znesku za (meni ukraden) vinograd v prvem ali drugem razpisu. Povedal je, da je vedel, da se rubi moj kopač. "Čisto slučajno" naj bi nekaj slišal. Na mojo trditev, da ima FS velike koristi od Sklada, pa je nedvoumno pritrjeval z globokim prikimavanjem z glavo. Rekel je, da mi bo pisno odgovoril, česar nikoli ni storil. Moje mnenje je, da je bil poslan v nadaljnje vohljanje glede tega, kaj nameravam s tem dopisom s strani preostalih dveh, ( in ). Tudi po kozliče po naknadnih več mesecih, kot je bilo dogovorjeno nista prišla je pa Franko Slavec začel organizirati različne izvršbene prireditve na moji lastnini!(Franko Slavec si s sodelavci zasluži posebno podrobno ovadbo, kot tudi vsi, ki bi ga še naprej ščitili v okviru kroga njegovih osebnih prijateljev znotraj sodnega sistema)

Odgovor in komentarji ter obrazložitve k posameznim navedbam v tožbi SKZGRS OŠ:P 74/2021

Sklad z lastnino RS gospodari, torej razpolaga in upravlja.(Opomba: tako bi moralo biti tudi ko gre za odgovornost upravitelja pred zakonom, gospodar je tudi odgovoren za svoja dejanja gospodarjenja)
Iz dokazov: slike pod št. 1, 4, 6, 8, 10 in kot doslej in iz vseh listin, selektivno gospodari slabo, v škodo posameznih najemnikov in drugih ljudi ter v škodo lastnega zavoda ustanovljenega v javno korist in upravljanje javnega, ali pa uporablja goljufije pri poslovanju (dokazi: kot doslej, slike pod št. 9).(opomba: To je vse v sodbi Kravanje omenjeno in natančno presojeno z argumenti s tistimi tremi pikicami.)
Na parceli 4443/1 je že 40 let stopnjevano porušena 2m in več visoka škarpa na površino od 4440 (tukaj izboljšaj jasnost) v moji najemni pogodbi v tej zadevi iz leta 2008 in prejšnjih, hkrati pa s čimer je otežena uporaba mojih cestnih dostopov. Porušena škarpa na moje najete površine je v celoti (4443/1) v najemu od soseda (1). (Opomba: Otoničarjeve ne bi smelo motiti niti en grmiček na mojih najetih parcelah, če oddaja v najem sosedu(1), ki je razen s svojim pozidanim dvoriščem obdan z gozdovi na kmetijskih površinah. V času moje priprave in javne obljube vlaganja te ovadbe je sosed (1) s kopačem izvedel golosek le na SV strani svojih površin iz najema., to je bilo po Skladovem razpisu moje kmetije za krajo mojega vinograda po smešni ceni in predajo le tega sosedu(1) ).
Na seznamu parcel iz tožbe z opr.št.: P 74/2021 sta
dodani dve parceli, ki ju ni v pogodbi (4441/4, KO Cetore. Glej točka I.2., priloga slikovnega materiala pod št. 9 in kot doslej in 5089), (Slavne Kravanjine tri pikice)
manjkajo vse parcele iz KO Raven, vse parcele iz KO Nova Vas in 5 parcel iz KO Cetore: 5085, 5086, 5093/1, 5084/4 in 4438.(slavne Kravanjine tri pikice).
Dodana je parcela 5089, ki predstavlja poljsko pot med mojimi parcelami iz pogodbe, ki jo je menda soseda(1) prek upravnih postopkov nadgrajevala skozi moje nasade v lasti RS, do svojih lastniških parcel, da bi si utirala pot v gozd na južni strani Medljana po novih poteh seveda s turizmom. Do tega dostopanja po neizpeljani menjavi zemljišč iz leta 1984 (opomba: OF posnetek bo pokazal, s katerim letom točno je sosednja družina-kmetija začela z uzurpacijo moje lastnine na južnem in na severnem Medljanu. Kakšna škoda “javnemu - Davoškemu interesu“ in sosednjemu(1) gospodarju se bo zgodila, če sosedje(1) ne bodo v celoti uspeli implementirati intenzivnega umeščanja športa in turizma povsod po moji kmetiji, zasega mojega celotnega premoženja in uničenja celotne moje dejavnosti, kar bi se moralo zgoditi v okviru implementacije javnega projekta “Uživajmo podeželje II“. Javno zasebno partnerstvo za organiziran kriminal. Trase to predvidijo.) pa ni imela več pravice dostopati niti za kmetijske namene, le še za gozdno-gospodarske, kasneje, po nakupu gozda, od njenega pokojnega soseda(10). (Opomba: sosednja družina(1) - kmetija, glede na to, da ni imela menjava zemljišč na južnem Medljanu nikoli materialne podlage v menjalnem zemljišču, ker je bilo le-to v določenem delu v zamolčani zasebni lasti, kar je bilo glede na druge primere naknadnega ravnanja v takšnih primerih, ki jih v mnogodelni ovadbi opisujem, očitno naklepno ravnanje takratnih funkcionarjev, ki so še danes aktivni, pod isto streho inštitucije, z le drugim imenom: Občina Izola, SKZGRS, KSS pri danes KGZS. Konec koncev si je pokojna soseda funkcionarka (1) leta 1981 prizadevala za politiko velike kmetije in je s svojo agendo “cel Medljan je naš“ razbila ravno vzpostavljeno Kmetijsko zemljiško skupnost Medljan. Tudi direktorici sklada v času spora, ki ga Sonja Mikulin ob neki priložnosti opredeli kot: „nesporazum“(1), izvajata politiko velikih kmetij, ki imajo prednajemno pravico. Agenda se sklicuje na domnevno konkurenčnost, ne na samooskrbo ali na kvaliteto pridelave za zdravje ljudi ) Prepovedujem pa jim od leta 1989 uporabo mojih površin v lasti in najemu za prosto in večvrstno izvajanje športno-turističnih dejavnosti in dogodkov, saj so preveč intenzivni in sem bil prednje postavljen kot pred dejstvo in niso sosedovi(1) nikoli podali nobenega predloga ali pobude ali prošnje, preden so že začeli izvajati posamezne dejavnosti in dogodke na mojih površinah, z masovno udeležbo ljudi, turistov, rekreativcev in športnikov.

Opomba: Leto 1989 je prelomno, saj je tedaj začel sosedov fant(1), zdaj gospodar, z dirkanjem z motokrosom po kmetijskih in gozdnih površinah, tudi na Medljanu predvsem naših, medtem ko so morale biti njihove krave lačne, če naj bi bila investicija javnih sredstev v njihovo štalo upravičena. Nekega dne po letu 2000 je soseda(1)funkcionarka sklicala sestanek vseh stanovalcev Medljana, katerega se nisem mogel udeležiti in sem se oglasil naknadno. Predlagala je, da se čez mojo kmetijo izvede turistična učna pot za otroke. Od tega naj bi - po njenem - vsi imeli koristi. Izpostavljala je učno pot za otroke in zanemarila njeno turistično naravo. Ko sem prispel je dejala, da se vsi prebivalci Medljana s tem strinjajo in so dali pristanek. Rekel sem ji: “V redu, najprej bom preveril, če je to res“, in če so ostali razumeli kakšna bo njihova korist, ker meni ni bila razumljivo predstavljena. Sosed (7) je rekel, da noče s tem imeti ničesar, Sosed (8) pa se je še norčeval iz mene, češ da sem izgubil nedolžnost pri ga. sosedi(1). Sosedova(8) je bila prej parcela, nad katero je ogromni sosedov(1) nasip materiala vsa ta leta. Znal je povedati, da so ga vozniki hrušk z betonom spraševali, kje Krajevna skupnost Korte zida škarpo, in da se je ta hruška nato izpraznila na dvorišču sosedov(1). Tretji sosed(9) je bil sorodnik od sosedov(1) do četrtega mi nato ni bilo več treba iti, ker sta mi že dva dokazala, da mi soseda(1) laže v obraz, da bi dosegla svoj cilj formalizirati svoje dejavnosti na moji lastniški zemlji brez mojega strinjanja s prevaro in lažjo, spet s pretvezo delovanja v neko javno dobro. Avtobusi otrok so na njihovi kmetiji vsako leto gledali Disneyeve risanke z bajnim ozvočenjem, medtem ko smo jih mi vsi prisilno poslušali 200 m stran.

 
Lastnik je RS, ki jo zastopajo tudi vsi udeleženci Organiziranega usklajenega, v uvodu opisanega kriminalnega početja, ki so skupaj povzročili insolventnost tožene stranke -ovaditelja (dokaz: kot doslej), tako prek povzročitve 30-kratno povečane škode po divjadi na celotnem območju primorske regije, vključno z vsemi površinami Ekološke kmetije Mivšek in s tem tudi vseh površin iz pogodbe; kot prek naklepne povzročitve poplav na delu kmetije tožene stranke na Medljanu s strani Občine Izola (vsa ta desetletja osebno prijateljske strukture sosednji kmetiji(1)), s črno gradnjo - lokalno cesto (pisno pozvani organi pristojni za odpravo nepravilnosti molčijo že preko 6 let) in s poslovno prevaro same tožeče stranke, tj. Sklada v odnosu do tožene stranke, s podtikanjem več redno-poplavnih površin v dolini Drnice v najemno pogodbo. To stori z zamolčanjem degradacije ob oddaji v najem, če pa bi se ta izgovarjala na neseznanjenost s približno polovico redno poplavnih površin v pogodbi v dolini, tega gotovo več ne more trditi za obdobje po 30. septembru 2014, ko jim v dopisu za oženje pogodbe vljudno predstavim krivdne razloge na strani Sklada in RS za oženje pogodbe (dokaz: priloge listin pod št. 12, 13, 14, 16, slikovni material pod št. 1).(kaj zmorejo vse povedati Kravanjine tri pikice v sodbi.)
Taisto RS v tej zadevi tožbe zastopa SKZGRS (njegovi zaposleni), kot sopovzročitelj insolventnosti tožene stranke-ovaditelja (obrazloženo v nadaljevanju in kot doslej) in s tem verjetni storilec kaznivih dejanj zlorabe položaja in poslovne prevare, ali najmanj nevestnega dela, ob sopovzročitvi splošne degradacije kmetijskih zemljišč po škodah po divjadi s strani Državnih inštitucij ob institucionalnem onemogočenju vračila škode s strani lastnice divjadi in državnih gozdov in kmetijskih zemljišč - RS (v ločenem delu podrobno opisano). (Opomba: ker sem dokumentirano dokazal več-milijardno (!) škodno odgovornost inštitucij in s tem funkcionarjev RS po povzročitvi škode po divjadi, kot tudi sam naklep onemogočanja vračila škode na vseh ravneh aparata ugrabljene RS, se je morda začela debata v parlamentu in zakonske spremembe glede samega lastništva divjadi, ki jih nato predlagatelji banalizirajo in ovijajo v neko pravno meglico.) Gozdna zemljišča, ki jih sklad krči za trajne nasade, so last Republike Slovenije in ji/mu prinašajo zaslužek v škodo drugih lastnikov in najemnikov zemjišč. (Opomba: SKZGRS že desetletja, kot javni državni zavod ustvarja s takšnim poslovanjem milijonske dobičke.)
Preverjeno tehnično-dosledno uničevalna metodologija vračila škod po divjadi v RS do oškodovancev. Po mojih 14-ih prijavah 85 % škod od celote potencialnega pridelka, v omejenih okoliščinah in površinah (z vzporednimi oz. predhodno nastalimi posledicami 15-letnih stopnjevanih škod) v letu 2020, sem prejel 0,00 evra od dokazanih več deset tisoč evrov primarne škode po divjadi v letu 2020. (Opomba: organi molčijo, upajo da si bom lomil zobe s tožbo 15krat na leto zoper RS in bankrotiral. Glej tudi pod Metode izčrpavanja v delu 19 te ovadbe) Ob stopnjevanju škodljivih praks RS nad divjadjo v zadnjih 15-ih letih, SKZGRS nato še suvereno poviša najemnine. (Opomba: Zdaj temu pravijo trajnostni razvoj turizma, in po njihovem – Robert Golob – gremo zdaj v fazo digitalne preobrazbe trajnostnega turizma kot prvi v Evropi. Imamo namreč „strategijo“. (Vir: javna izjava predsednika po RTV) Sodeč po kaznivih dejanjih, navedenih v tej kazenski ovadbi, gremo v smeri kolektivnega trajnostnega samomora, s pomočjo masovnega turizma v vseh kotičkih naravnega okolja. Imamo pa celo predavateljico na Koprski fakulteti, ki odločno zagovarja agendo „gozdnega turizma“. Evropska pot čez slovenske gore na ravni sredogorja je nova transverzala, ki vnaša turiste v gozdove v supergah in natikačih, treking kultura, in odpira pot kolesarstvu v sredogorju. Že pred leti je planinska karta v TIC Bohinj stala 12 evrov, karta za gorske kolesarje pa je bila brezplačna. „Čisti slučaj“ so zveri na pašnikih in prenamnoženost teh živali, ki se hranijo zdaj z domačo živino!?) Zahtevam kazenski pregon vseh naštetih akterjev in odgovornih oseb državnih organov, veleizdajalcev, ki propagirajo samouničenje po diktatu tujih interesov. Po Zon so trajne športno turistične dejavnosti v gozdovih kriminalno dejanje.
Sklad je sopovzročitelj škode po divjadi na več načinov (opomba: Sodnica Kravanja skoraj vse vsebine iz mojega odgovora na tožbo odpravi oz. citira z : „ ...“ in mojih več-deset strani odgovora označi kot „laično pisanje“, sicer pa se strinjam, da je laik ona in da bi morala za strokovno in vsebinsko ustrezno obdelavo odgovora na tožbo pridobiti več vrst izvedenskih mnenj, ker sama za strokovna področja, ki jih zajema kriminalna dejavnost Sklada, ki je pripeljala do tožbe, gotovo ni kompetentna, tako kot državna tožilka ne more sama presojati kužnosti nekega nesterilnega postopka oštevilčevanja domačih živali po laiku z umazano opremo in nesterilnim potrošnim materialom v luči veterinarske stroke(ločena ovadba). Zloraba procesnega prava ter morda še pristranskost in koruptivnost izvedencev, če jih uspejo v to prisiliti, je vse, kar veleizdajalcem preostane, da bi branili svojo agendo):

Kot tisti, ki v širšem vplivnem območju habitata okoli kmetije Danijela Mivška brezpogojno, kot upravitelj gozdov RS, skupaj z vsemi fragmentalno pristojnimi službami RS, dovoljuje športno-turistične dejavnosti v njem že 15 let;
mejne površine v lasti ali solasti RS vzdržuje malomarno, oz. jih ne (to je strategija SKZGRS (zaposlenih in direktorjev), ter zloraba oblasti, s čimer je neenaka stranka v postopkih v nasprotju z zakonom), na način, da je tam nemogoče brez posegov v lastnino RS na lastnih obmejnih površinah postaviti ograde na meji (kot tudi uporabo teh zemljišč v lasti tožene stranke-ovaditelja do meje), torej onemogoča zaščito pridelovalca oz. tožene stranke pred škodo, ki jo tožeča stranka sama sopovzroča in soomogoča prek tega, da ovira izvajanje posesti zasebnega lastnika;
Sklad je javni zavod z močno izraženo profitno dejavnostjo za ceno vsake nezakonitosti in neetičnosti pri poslovanju do kmetov. Je organizacija, ki ima velike dobičke pri oddaji gozdov v najem za trajne nasade povsod v okolici (Opomba: še večje pa prek povzročanja postranske škode in razdejanja na sosednjih kmetijah, ki ga SKZGRS zna z nekaj dodatne zlorabe položaja dobro unovčiti (kot doslej)) (dokaz: slikovna priloga 6 in listinska priloga 54), tudi površin v zaraščanju, in v imenu RS opravlja dejavnost z dobički, ki pa jih lastnica teh površin RS nikakor ni pripravljena vrniti v obliki povrnitve povzročene škode po divjadi ali po financiranju in izvedbi zaščitnih ograj pred divjadjo, ki na obdelovalne površine beži pregnana iz izkrčenih desetin hektarjev gozdov in zagozdenih kmetijskih zemljišč, v radiusu nekaj kilometrov od kmetije Mivšek, v zadnjih 10-ih do 15-ih letih. Tožeča stranka, ki zastopa RS in je državni javni zavod, zavrača odgovornost za storjena dejanja povzročitve neposrednega uničenja habitata s prekvalifikacijo gozda v trajne nasade, tj kmetijska zemljišča, škodljive posledice na divjadi in na kmetijstvu nasploh. Ker so vsi (morebiti) pristojni organi obveščeni o tem dogajanju (dokaz: vsa ministrstva so prejela materijale, ki jih omenja tudi direktorica Sklada kot neko mojo "obsesijo obveščanja" v enem od njenih dopisov) že tri leta in se še nihče ni odzval s prevzemom odgovornosti iz lastne pristojnosti, posredovanjem v pristojno reševanje, povrnitvijo škode in zaščito pred posledicami za kmetijstvo uničujoče prilagoditve divjadi na trajno degradacijo gozdnih in kmetijskih zemljišč, bo proti vsem odgovornim osebam teh organov vložena kazenska ovadba, tudi proti tistim, ki ne opravljajo več navedene funkcije.(tudi Samanta Kravanja se je znašla znotraj svojih treh pikic) (Opomba: Vračilo škode po divjadi in izgradnja zaščitnih ograj ni pravica oškodovanca, pač pa je dolžnost storilca in povzročitelja razdejanja. Če temu ni tako v praksi, je to dokaz zlorabe položaja številnih javnih uslužbencev in koncesionarjev za namen izčrpavanja kmeta in postranskih koristi, ki jih imajo, le kdo, od tega početja. (Dokaz: kot doslej, vsi deli ovadbe in priloge) Gre za organiziran kriminal državnih ovratnikov. Proti vsem neodzivnim nosilcem odgovornosti za nastalo dogajanje, v škodo kmetov in javnega interesa, pričakujem kazenski pregon skladno z njihovo soodgovornostjo. Če mi tožilstvo ne bo dokazalo, da za to ni podlage, kot se obnaša zdaj, bom prisiljen ukrepati tudi proti njim zaradi njihove pasivnosti in pristranskosti, ali opustitve uradnega dejanja.)
Sklad se prek svojih odgovornih oseb z zlorabo položaja, kot je ta primer te tožbe okorišča s prevzemom in s tem krajo zasebne lastnine, v obliki vložkov v nepremičnine RS in s preprodajo vrednosti neamortiziranih delov vrednosti nasadov. To je kraja, zločinec pa je odgovorna oseba za Sklad s sodelavci, ki mu držijo vrečo. (Opomba: Zavedajmo se, da so na KGZS osebo, ki je želela subvencije za nasad oljk, kot vsi ostali sosedje, a na svoji lastni zemlji, zavrnili, češ da to ni možno. Za tiste, ki ne vedo: KGZS je prikrita vladna agencija na področju manipulativnega upravljanja kmetijstva, ni boljšega primera laži in prevar. Zavedajte se, da oljk na državni zemlji v Skladovi upravi niste sadili zase in da bo morda prišel dan ko jih boste izgubili za drobiž ali presadili za stroške. Po pogodbi jih ne smete odtujiti, medtem ko vam jih sklad lahko odtuji z že kakšnim trikom, pogosto povsem brez razlage, če se na skladu oglasi „pravi“ „direktor“ s takšno željo ali funkcionar sosedinega kova(1).)
Sklad kot upravljalec zavestno in namerno, skladno z načrtovanim prevzemom, torej krajo mojih nasadov, ne vzdržuje zemljišč, ki mejijo na mojo kmetijo celih deset let trajanja mojega lastništva in z zrušenimi škarpami, poraslimi z drevjem, onemogoča ograjevanje kmetije na meji (Opomba: ... in goji divjad, z dajanjem zavetja ob mojih kmetijskih površinah), vse do konca izvršb povišanih najemnin za prijavljeno degradirane površine po poplavah in divjadi že v letu 2013 in 2014, na parceli 4555KO Cetore. Novembra 2018, ko tožeča stranka s solastnikom izvede odstranitev preostanka zaraščanja in prekoplje površino, sem postal pozoren na lastništvo. Bilo je ravno ob koncu izterjave. Po tem, ko sem jo jaz leta 2015 očistil drevja in grmovja do polovice njene širine in ji obnovil 80 m2 škarpe suhozida, da bi lahko ob njej postavil podzemljene nosilce za ogrado, visoke od 3.5 m do 4.5 m in s tem preprečil vdor divjadi iz skladovega gojišča le-te nad mojo parcelo (otoček gozda med obdelanimi površinami). (dokaz: kot doslej)
Tožeča stranka očitno izrazito diskriminatorno ocenjuje način dobrega gospodarjenja z zemljišči, ali ima pač vnaprej določen scenarij za prevzem moje lastnine na najetih površinah, prek zlorabe položaja in sprenevedanja ter usmerjenega sodelovanja v izčrpavanju moje dejavnosti, usklajenim s koruptivnimi dejavnostmi bodočega najemnika. Pogodba, ki jo je za moja zemljišča pripravljena skleniti direktorica sklada z mojim sosedom(1) , dolgoletnim družinskim prijateljem Izvršitelja tožeče stranke, za katerega njegov sorodnik pritrjuje (dokaz: zaslišanje priče, ( 6310 Izola), da se je zelo okoristil s posli s Skladom. Sosed(1) ima na površini RS deponijo, v obsegu 1500 m3 navoza (dokaz: listine pod št.43, slikovni material pod št. 10, stanje v naravi) (Opomba: Sorodnik Franka Slavca verjetno ni dočakal zaslišanja, ker je medtem pokojni in se morda tožilstvo ni metalo na zobe, da bi pravočasno opravilo zaslišanja.)
Tako je jasno, da tožeča stranka gospodari z zemljišči in z njimi upravlja in razpolaga, vendar to počne na način, ki morda vključuje nepoštene prakse, nezakonita in/ali kazniva dejanja. (Dokaz: kot doslej, sodna presoja)

Opomba: sodnica Kravanja se skoraj v celoti odreka sodni presoji skoraj vseh vsebin, ki jih navajam v odgovoru na tožbo pod pretvezo moje laičnosti, ki pa pač ni dokaz, da se tudi ona sama vse bolj ne zapleta v prepovedan položaj in kazniva dejanja. Zato je smiselno raziskati, zakaj se sploh loteva določenih vsebin odgovora na tožbo, v čem so te vsebine zanjo posebne. Tožilstvo, ki se bo odreklo kriminalistični preiskavi in sodišče, ki se bo odreklo natančni sodni presoji vsake laično(!) navedene vsebine argumentirano pisno, bo podvrženo novi javni ovadbi.

SKZGRS je z Danijelom Mivškom sklenil zadnjo pogodbo leta 2008 za skoraj vse navedene parcele in še za 5 drugih v KO Cetore, 7 drugih nepremičnin v KO Raven in v KO Nova vas, kot izhaja iz pogodbe v prilogi te tožbe. Zato ni res, da je tožeča stranka zaračunavala najemnino le za parcele, navedene v tožbi. Nadalje ne drži, da je zaračunavala najemnino za dve od parcel v tožbi, ki sta vanjo dodani, in nista del pogodbe iz leta 2008. Če je to počela, je to storila brez vednosti tožene stranke in je s tem kršila pogodbo in zakon.
Niti z besedico tožeča stranka v tožbi ne omenja teh preostalih manjkajočih in dodanih parcel in se v tožbi z njimi ne ukvarja, četudi so še kako pomemben/ključen del te pogodbe, saj je bila v tem obsegu pogodba prvič podpisana leta 2007 ravno zaradi razširitve za 6 od teh sedmih, v tožbi zamolčanih parcel iz KO Raven in KO Nova Vas. Opomba: kar npr. Kravanja v sodbi banalizira po zgledu zastopnice tožeče stranke.
Tožeča stranka ne more tožene stranke tožiti za prepustitev zemljišča za površine, ki niso ne v pogodbi in jih hkrati tožena stranka ni nikoli obdelovala, le zato, da bi lažno prikazala sicer namerno javno zavajanje vseh treh objav v postopku ponudbe za oddajo v najem za zemljišča, z vrinjenim „trojanskim konjem“ (TK) parcelo 4441/4, na dvorišču soseda(1), ki jo je prikazala kot "nenamerno šlamparijo", ki pa je de facto od prve objave teh parcel v ponudbi za najem že zagotovila edinega možnega najemnika in hkrati njegovo izključno pravico za končni prevzem teh zemljišč nagradila še z najmanjšim možnim plačilom (1/4) vrednosti meni ukradenih nasadov. S tem TK SKZGRS (zaposleni) najbolj napada lastno integriteto, ugled in dobro ime, kliče pa po visokih kaznih po KZ-1 in ZKP, vključno z zaporno za zaposlene in funkcionarje. Morda bi moralo naslovno sodišče v tej zadevi premisliti, ali naj še samo poda prijavo suma kaznivega dejanja. Sklad sistematično usmerja toženo stranko in sodišče s tožbo na stranpot od resnice, pravice in zakonitosti s številnimi očitnimi navedbami, od katerih ravno ta, s to parcelo, še posebej izstopa. (Opomba: Ne pa da sodnica prikimava vsemu, kar ji poroča predstavnica SKZGRS - zapisnik naroka. Obe si npr. manično prikimavata, da se vsebine v odgovoru na tožbo ponavljajo. Saj se, vendar zato, da se ločeno dodajajo posamezni pomembni aspekti prevarantske prakse SKZGRS, ki so zanju gotovo preboleči, da bi se nanje zaveznici s čimerkoli uspeli vsebinsko utemeljeno odzvati. Odgovor na tožbo je bil napisan po natančnih navodilih odvetnika, nekdanjega tožilca in sodnika, ki ga je do razglasitve njegove smrti izčrpaval FURS, medtem, ko o njem njegov kolega meni, da je bil žrtev sistema globoke države zaradi „napačno dosojene sodbe“).
V letu 2006 podpisana pogodba je vsebovala razširitev le na manjšo od obeh parcel pri vasi Dragonja, veliko 800 m2 (2436/2 KO Raven), ki naj bi bila - po besedah Sonje Mikulin iz izpostave Koper - podlaga za širitev na večjo parcelo v Šmarski dolini, za katero sem zaprosil zaradi potreb po pridelavi žit na kmetiji, čemur lega na hribu na Medljanu z rednimi sušami ni bila naklonjena. Ta parcela je bila premajhna, da bi opravičila oddaljenost od doma pri pridelavi. Obljubljeno mi je bilo več večjih enot, bližje kmetiji. V letu 2008 je bila podpisana nova pogodba, v obsegu tiste iz leta 2007, zaradi potrditve pogodbe o postavitvi vinograda v KO Nova Vas, na parcelah 2640/1 (3600 m2 uporabnega zemljišča) in 2657 (1200 m2 uporabnega zemljišča). Opomba: V trsnici so mi namnožili preveč napačnih sort trsov, po katerih nisem povpraševal, in jih (na žalost) nisem zavrnil.
Svet Sklada je sprejemal povišanja zakupnin neskladno z gospodarsko krizo in s stopnjevanjem splošne degradacije vseh kmetijskih zemljišč, po skokovitem porastu škode po divjadi in po skokovitem vlaganju kohezijskih sredstev v športno-turistične dejavnosti v gozdove in kmetijska zemljišča vseh treh obalnih občin, ki so nosilke najmanj 5 (Občina Izola), verjetno pa še več tovrstnih projektov sistematičnega uničenja bivalnih pogojev divjadi, habitata divjadi in posledično spreminjanja obnašanja le-te. (Opomba: Zdaj temu pravijo da so že doslej vzpodbujali trajnostni turizem, zdaj pa da imajo še strategijo trajnostne digitalne preobrazbe turizma, kot prvi v Evropi. - vir: Radio Slovenija, Prvi program poročila ob 15.30 ) (Dokaz: objave na Blog Publishwall (BPW) Danijel Mivšek, inšpekcijski postopek proti obalnim občinam zaradi nezakonitih športno-turističnih projektov v gozdu po IKGPRS, Gozdarski inšpekciji RS št: 0613-514/2019) Nadalje selitve divjadi na manj obljudene in manj hrupne obdelovalne površine, na boljšo prehrano in s tem v boljše pogoje za razplod, ob spremenjenem doživljanju okolja, prek bistveno višje tolerance na hrup. V gozdovih so in še Obalne občine, Zavod za spomeniško varstvo in evropski kmetijski skladi vlagajo enormne vsote za populariziranje športa in turizma v neurbanih okoljih, zlasti v gozdovih in na kmetijskih površinah. (obsežni dokazi na DTRS)(opomba: na Obali imamo predavateljico, ki vneto zagovarja obstoj neskončnih možnosti razvoja „gozdnega turizma“) Gre za usklajeno izvajano agendo prek akademskih krogov, kohezije, politike in nevladnikov, usmerjajo jo denarni tokovi.
2.odstavek: res je tožeča stranka pozivala k plačilu neutemeljeno povišanih najemnin, vendar je v odziv na predlog oženja zakupne pogodbe, zaradi očitane ji (leta 2013 in 2014) ugotovljene trajne redne poplavnosti dveh površin(in s tem izgubljene investicije tožene stranke-ovaditelja po krivdi tožeče stranke), do zdaj pa ugotovljene poplavnosti večine površin v Šmarski dolini iz pogodbe iz 2007 in 2008, ves čas molčala in molči še v tej tožbi, s tem ko teh parcel sploh ne želi omenjati. (Dokaz: številne listinske priloge kot doslej in slikovna priloga št. 1). Sprva je bila tožeča stranka prisiljena opozarjati na plačilo najemnin, zaradi naglega stopnjevanja izgub enormnih količin pridelkov, takoj po sklenitvi pogodbe za nasad v 2008 in sicer po divjadi, ker se je okoli 2005 začela intenzivirati promocija športa in turizma na kmetijskih in gozdnih površinah, po nasaditvi trt pa se je pokazala poplavnost te površine, vinograda (dokaz: slikovni material št. 8, v povezavi s številko 1.), saj se hudournik iz slikovne priloge št. 1 pod glavno cesto nato izlije neposredno v kanele in grmovje in se naprej preliva po cestah in kmetijskih površinah po principu najmanjšega odpora. Tožeča stranka je bila "prisiljena" v izvršbe samo zato, ker se je tako naklepno odločila, v izogib prevzema odgovornosti za zavajanje tožene stranke v najem in investicijo: postavitev nasada trsov na poplavnem zemljišču(v šestih letih do leta 2014 so nastale tri večje poplave in poplavna obdobja) ko so zemljišča bila primerna le za gojenje riža. Morda je imela v mislih tudi zarotniški naklep, ki se dosledno izvaja tudi s to tožbo in z načinom, kot jo podaja, ki je s tem tudi sama po sebi dodatna listina za dokazno gradivo za ovadbo. (Dokaz: kot doslej)(Opomba: Kravanja se spretno izogiba tem podrobnostim v naroku in sodbi in se raje drži „strategije treh pikic“)

3.odstavek: Tožeča stranka je že leta 2015 (priloga 19) grozila z razlastitvijo trajnih nasadov in izgubo mojih prednajemnih pravic, če ne bi plačal, kot in kolikor so neutemeljeno in neskladno z dejstvi in kršitvami pogodbe, na katere sem jih vedno znova opozarjal, zahtevali, da bi se tako pokoril njihovim kaznivim praksam. Medtem je tožeča stranka povečevala najemnine za že prej degradirana zemljišča v Šmarski dolini in v času dogajanja stopnjevano degradirana po divjadi. (Opomba: Povečane najemnine bi bil zmožen plačat, in bi morda celo bile v čem utemeljene, če se vse oblike degradacije najetih zemljišč in izčrpavanja (v so-izvajanju s strani SKZGRS) ne bi predhodno izvajali sistematično prej že vsaj 10 let) O tem dogajanju in o nevzdržnosti tega dogajanja, ob ignoranci tožeče stranke do moje želje po vrnitvi poplavnih zemljišč in predaji novega vinograda na eni od njih zainteresiranemu konvencionalnemu kmetu(konvencionalna škropiva), je bila tožeča stranka obsežno obveščena in pozvana večkrat k vrnitvi v prejšnje stanje v nespornem delu. Pozvana je bila s strani tožene stranke tudi po njeni zlorabi drugih vej oblasti za svoje ambicije, ob kršitvi mnogih pravic toženi stranki, ob nasilniški in brezobzirni izvršbi na osnovna sredstva najemnika, četudi so vsi zaposleni tožeče stranke najmanj od leta 2014 vedeli, da so mi podtaknili več redno-poplavnih kmetijskih površin, če denimo ne bi tega morali - kot strokovnjaki - vedeti že poprej. (Opomba: tem mafijskim poslom Skladovih uslužbenk pravi Sonja Mikulin najprej „konflikt“ in se takoj popravi: „nesporazum“. Dokler ne gre iz njenega žepa in znoj od njenega obraza lahko govori neumnosti, vendar zdaj po povsem potrjenem njenem naklepu v praksi in dokumentih, govorim jaz o kaznivih dejanjih s premoženjsko in kazensko odgovornostjo tudi nje same) (Dokaz: listine 10, 11, 12, 13, 14, 16, 33, 34, 35) (Opomba: Pristanek na poravnavo bi verjetno za SKZGRS pomenilo priznanje še drugih naklepov, in je bilo zanje uničenje, ponižanje in „šok-terapija“ za poskus pokoritve z nasilnimi izvršbami(ni jim bilo dovolj izvršiti nezakonite najemnine, Petra Rudolf in Franko Slavec sta želela odnašati tudi iz hiše stvari, da bi me le prepričala s kakšnimi hudiči imam opravka, češ da nimam možnosti. Sprevideli so, da jim ne bo uspelo zakonito prikriti že sklenjeno poravnavo med menoj in Skladom po njegovi uslužbenki, ki me je nagovarjala nato k laganju sodišču in se sprenevedala, da nima pojma o izvršbah, četudi je to njena služba pri Skladu. Šlo je za dokumente. Takrat je na svoji spletni strani Franko Slavec začel pametovati o tem da osebnih predmetov in dokumentov ne sme odnašati iz hiš, kar pa je počel, poznam priče in njihova pričevanja) , poskus povzročitve popolnega uničenja dejavnosti tožene stranke ali vsaj popolnega obupa tožene stranke nad pravico po zakonu, edina možnost za končni uspeh zaposlenih na SKZGRS, glede na njihovo že obstoječo vpletenost v številna kazniva dejanja.) Tožeča stranka je sklenila pogodbo z goljufijo, ki pa je, ko je bila le-ta prepoznana s strani tožene stranke, ni hotela priznati. Nasprotno: izguba investicije tožene stranke in druge škodljive posledice, za katere nosi odgovornost tožeča stranka, so imele za posledico insolventnost tožene stranke in s tem njeno plačilno nesposobnost, tudi po dejanjih tožeče stranke, v ožjem smislu - SKZGRS, ne le v širšem - RS, v velikem deležu. (dokaz: kot obsežno opisano zgoraj) Zlorabila je svojo pozicijo močnejše stranke, državnega organa, ter se znašla v polju kaznivih dejanj. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je neposredno vpleten v povzročitev - toženi stranki očitane - opustitve plačila zaradi so-povzročitve plačilne nesposobnosti morda v nekem delu le po malomarnosti, a je to malo verjetno, nato pa izključno po dolgoletnem naklepu. Tožeča stranka je zlorabila informacije, ki jih je imela o škodah tožene stranke proti njej in v smeri njenega uničenja, medtem ko bi lahko ravnala popolnoma drugače. S tem ne bi povzročila škode niti najemniku - toženi stranki, kot tudi ne javnemu interesu in poslanstvu lastne institucije. Bi pa sosedovo kmetijo(1) prikrajšala za večdesetletne sanje in prizadevanja po prevzemu JZ Medljana meni iz rok in prej mojemu očetu, tudi ob prizadevanjih prej pospeševalne službe, in SKZGRS že prej (v mnogih dokazih iz te ovadbe). Sosednja tedaj živinorejska kmetija (1)si je že pred letom 1985 ograjevala naša lastniška zemljišča v svoje pašnike in je to počela še nedavno v manjšem obsegu (opomba: to ograjevanje v manjšem obsegu še traja). S pomočjo prilaščanja zemljišč je v preteklosti koristila tudi subvencije. (dokaz: evidence Občine Izola, Elio Fičur, vpis gerkov) (opomba: Moral sem podpisati občinskem uradniku, ki je izvajal vpise gerkov, da sem jaz prepovedal zlorabo parcele v moji lasti za tuje pridobivanje subvencij. Imel je vključene moje površine v svoje prijave za subvencije ravno in edino sosedov zdajšnji gospodar(1) in ravno tisto parcelo, ki jo je GURS uporabil za preusmeritev moje pozornosti, od kraje mojega funkcionalnega zemljišča pri hiši, pri prenosu starega katastra na novega. Vogal te parcele je tisti še vedno ograjen s strani soseda(1), upam da bo ta kazenski postopek razkril zakaj se ga tako vztrajno oklepa).

4.odstavek: (kot zgoraj) Glede na vse navedeno in podprto z dokazi, je tožeča stranka prostovoljno in brez prisile ter z naklepom izvedla krajo zasebnega premoženja toženi stranki, zaradi česar ta vzporedno vlaga kazensko ovadbo proti več vodilnim delavcem tožeče stranke, njenim referentom in povezanim pravnim in fizičnim osebam. (listine, fotografski materijali, priče) Tožeča stranka ve, da tožena stranka ni bila finančno zmožna plačati odvetnika za tožbo, nihče je tudi ni bil pripravljen zastopati proti SKZGRS, če pa že, toženi stranki Koprsko sodišče ni bilo pripravljeno dodeliti BPP, z odgovorom pa je toliko zavlačevalo, da ni bilo možno pravočasno pripraviti tožbe (opomba: niti ne založiti za tožbo), tudi če bi bil odgovor pozitiven. Odgovor na vlogo za BPP je bil poslan dan po objavi zavlačevanja na BPW Danijel Mivšek. V njem povedo, da bi sam lahko prodal svoja osnovna sredstva in gospodarski objekt za namen tožbe proti Skladu, in da je to šele začetek razlogov za zavrnitev. (dokaz: listina št .60 – BPP v zadevah Franko Slavec in SKZGRS) asprotno od trditve Irene Majcen to, da tožena stranka ni v roku vložila tožbe proti Skladu ni dokaz, da je tožeča stranka zakonito prekinila pogodbo. Tožeča stranka izrazito in masovno uveljavlja svoj vpliv, izvaja pravna sredstva in zlorablja položaj v smeri onemogočenja toženi stranki, da bi izpodbijala nezakonita in kazniva ravnanja tožeče stranke v zakonitem roku za odškodninsko tožbo že z goljufijo, ki jo je izvedla ob podpisu pogodbe, dodatno s povzročeno škodo toženi (kot doslej) in tudi z neomajno in neizbrisljivo neodzivnostjo na spravljive prijave krivdnih razlogov, ki niso na strani tožene, pač pa tožeče stranke in lastnika zemljišč RS in njenih inštitucij, ki so vse po vrsti ali opustile dolžnost vestnega dela, ali pač sodelovale v naklepu SKZGRS, po tem in preden sem te razloge prijavil v prošnji za delno prekinitev pogodbe z izčrpno utemeljitvijo. To prošnjo sem podkrepil v dopisih že prej in v številnih dopisih tudi kasneje. (dokaz: kot doslej, listine fotografije) (Opomba: veliko dokumentacije še pride na SDT, saj vsi ostali deli ovadbe povedo veliko o organiziranem kriminalu mreže paralelne državne upravne strukture)

5. odstavek. Kar pove argument moči, je resnica v skorumpiranih državah, kot je Slovenija. Vendarle sem prepričan, da navedeni razlog v tožbi ni bil "domnevni edini razlog" za prekinitev pogodbe, glavni razlog je bil namreč dogovorjeni naklepni prevzem moje lastnine z zlorabo oblasti in s koruptivnim usklajenim delovanjem več uradnih oseb, organov, sodišč, pravnih in fizičnih oseb. (Dokaz: vse zgoraj navedeno do sedaj - kot doslej) Krivda za neplačilo pogodbenih obveznosti, kot tudi za prekinitev pogodbe, ni bila na strani tožene stranke. Krivda izvira iz goljufivega ravnanja tožeče stranke in iz neodzivnosti na predloge za pošteno razrešitev spora, ki je posledica zavajanja v nesmiselno investicijo in izčrpavanje, z zamolčanjem pomembnih lastnosti v najem oddanih zemljišč - ob sami sklenitvi najema. Tožeča stranka se ves čas drži izključno tega argumenta neplačila, ki pa ga ne more podkrepiti, lahko izvaja le zavestno ignoranco dobršnega dela zakupne pogodbe (v tožbi), spregled lastnih (kaznivih) dejanj in ignoranco dopisov, ki ji ne morejo biti ravno v ponos. (kot doslej) (Opomba: Ravno nasprotno, težko bodo uradniki SKZGRS - in v organiziran kriminal povezane ostale strukture RS - v naslednjih desetletjih, če bo treba, dokazale, da so ravnale legitimno. Kot sem rekel javno že Darku Cerkveniku, da bo prišel bolje skozi, če mene ubije, kot pa če se bom jaz ukvarjal z njegovo vpletenostjo v mednarodno agendo genocida proti malim kmetom (on je odgovoren za upravno, ekonomsko nasilništvo, izčrpavanje in patološko poniževanje in izživljanje nad vinarji, medtem ko njegova matična inštitucija MKGP že 15 let ne odgovarja na konkretna priporočeno poslana vprašanja o njegovem poslanstvu in med tem spreminja zakonodajo med molkom organa), ki so pred nekaj desetletji bili praktično skoraj vsi kmetje v Sloveniji. Vsaj v zaporu ne bo sam.)

6. odstavek. Tožeča stranka ni dokazala, da je ravnala zakonito zgolj zato, ker je tožena stranka ni bila zmožna tožiti. Tožeča stranka je odlašala s to tožbo (na prepustitev) več let, ker je bila negotova v uspeh(Opomba:... in je na sodišču potrebovala gotovega kolaboranta, tako kot si ga je zagotavljalo MDDSZ v času molka organa, da je nato uspešno zlorabljal sodnik socialnega sodišča procesno pravo za to, da bi preprečil obravnavo kaznivega dejanja mase državnih ovratnikov v zadevi vračila škode za povzročeno naravno katastrofo in višjo silo po IDSP.) (Opomba: Tožeča stranka bi gotovo začela z izvršbo po izteku tožbenega roka, če ne bi sam po pravni zastopnici vložil izvršbe škode, ki mi jo je Občina Izola povzročila s poplavno črno gradnjo ceste Šared Medljan po tem, ko je že 14 let neodzivna na mojo zahtevo, da jo opremi z ustrezno infrastrukturo za upravljanje meteornih voda, da jo sploh lahko umesti v prostor.) Hkrati se obnaša, kot da bi se osredotočila le na površine na Medljanu, ker jih tožena stranka želi vrniti v prejšnje stanje pogodbe. Ostalih se nikjer ne dotika, jih ne daje v najem, razen ene, in so na dan prejema tožbe - v zaraščanju. (Dokaz: v dopolnitvi na željo sodišča) (Opomba: od te zime je v času tega postopka tožbe (po 7 letih) in ovadbe še ena parcela - od sedmih v dolini - obdelana in še ena pokošena). Menim, da tožeča stranka nima pravice do moje lastnine na najetih površinah, ker jih je pridobila le teoretično in še to z goljufijo. Vsi nadaljnji postopki oddaje v najem (nespornega dela) so dokaz (nadaljnje) zlorabe oblasti in položaja, ki jo izvaja tožnik na redni vsakodnevni bazi. Glede na vse navedeno v pričujočem odgovoru na tožbo za trditve v 6. odstavku tožeča stranka nima prav nobenega dokaza. (kot doslej)

7. odstavek: Tožena stranka nadaljuje z obdelavo nespornega dela površin (ki ni bil nikoli sporen) iz enostransko prekinjene pogodbe. Tožeča stranka jasno izkazuje naklep, z oddajo v najem (točno določenemu zakupniku - sosedom(1)ki si že 40 let lasti, prilašča, javno izraža takšen namen) zemljišča v obdelavi tožene stranke, tako v najemu kot v lasti. (dokaz: to izkazujejo zgodovina najemniških razmerij, poskusi menjave zemljišč ob vpletenosti tožeče stranke, usmerjanje s strani tožeče stranke soseda(1) k uporabi še zasebnih in najetih zemljišč, tako mojih, kot od drugih sosedov in lastnikov v preteklosti, češ da so prosta. (dokazi: priče: sosed(4), sosed(13) iz Cetor in sosed(12), iz Izole (tudi sorodniki sosedov(1))) Tožeči stranki je že dolgo jasno, da po zakoniti poti ne more uspeti s prevaro, zato z manipulacijo, prek zlorabe postopkov oddaje v najem, rekrutira nove najemnike in jih v svojem imenu pošilja v boj (sosed 14) z ogoljufanim najemnikom, toženo stranko. Ker tožeča stranka ni prevzela nobene odgovornosti za svoja dejanja, povezana s to zadevo, kot le še ena v vrsti nezakonitih in kaznivih dejanj, je tožena stranka prisiljena v razgrnitev celotnega dokaznega materiala v kazenskem postopku, vključno z zahtevo po kaznovanju storilcev in poplačilu škode (in predlaga za vse storilce na strani Sklada zaporne kazni zaradi poslovne goljufije, kovanja zarote in izčrpavanja, z namenom naklepnega umora in vsestranskega uničenja najemnika in njegove družine.)

8. odstavek: že odgovorjeno pod 7.

9. in 10. odstavek: Tožena stranka nadaljuje z obdelavo in namerava s tem nadaljevati, najmanj do zaključka vseh postopkov po ZKP. Glede na to, da je tožeča stranka vpletena v dejanja velike teže v smislu prejšnjega odstavka in je povzročila in so-povzročila škodo velike vrednosti po tovrstnih dejanjih, je zelo verjetno, da bodo postopki trajali dlje, kot bi si to želel sosed 14. Zato je bil z moje strani redno pisno obveščan z dogajanjem v zvezi s situacijo s tožečo stranko pred podpisom pogodbe. Sta pa res tako on, kot njegov oče, izražala pričakovanje, da bo prevzel moja zemljišča - še preden je bil objavljen razpis zanje. Iz tega je moč razbrati, da pri objavi ponudbe v najem ne-le, da poskuša tožeča stranka izvajati pritisk na toženo, jasno je tudi dejstvo, da vodi za svoje najemnike račune brez krčmarja in razglaša kot resnico tisto, kar si želi, da bi bilo res, pa ni. Če bi bilo možno posvetiti kazenski ovadbi takšnih razsežnosti, v kakršno je vpletena tudi tožeča stranka, bistveno manj kot 700 ur izgube delovnega časa (na dan te dopolnitve, 2.8.2022 že 1200 ur), na in s strani tožene stranke, bi ta že bila vložena. V letu 2021 je bilo le na USB ključku na tožilstvo posredovanih 5.000 dokumentov, v obsegu približno 15 GB dokumentacije. Sklad kmetijskih zemljišč je s to svojo tožbo le preložil vložitev ovadbe za nekaj časa, hkrati pa je toženo stranko pomembno vzpodbudil k nadaljnji preučitvi kaznivih dejanj in pridobitvi dodatnih dokazov. Konec-koncev tudi iz tega odgovora izhajajo številni dokazi, in je sama tožba postala priloga k ovadbi.

Simon Kaligarič še ni poskusil prevzeti posesti, je pa seznanjen z vsemi posledicami, ki bi sledile v tem primeru, za katere sam ne prevzemam nobene odgovornosti, saj sem mu s tem dobrim namenom pravočasno sporočal, kaj se meni dogaja v zvezi z tožečo stranko. (Opomba: skladova zastopnica in sodnica Kravanja si stvari glede poskusa prevzema posesti pač razlagata po svoje). Ni mu bilo z ničemer onemogočeno, da se polasti mojih posevkov ali jih uniči, le seznanjen je bil s posledicami morebitnega takšnega dejanja. Sam nisem nikoli odstopil od pogodbe za nesporni del pogodbe. Sklad pa na vsak način ne želi podati odgovora glede lastnih krivdnih razlogov, ki jih izpostavljam kot razloge, ki niso na moji strani od leta 2014, ko bi Sklad lahko ravnal povsem drugače kot je, in bi bil jaz sam zmožen pravočasno in bolje zajeziti škode po poplavah in divjadi, s tem enormne škode v tem času ne bi nastale, sam pa bi bil sposoben plačevati tudi povišane najemnine, a se s tem, da tega tožeča stranka sama ni želela, ker je imela druge (koruptivne) načrte, očitno še vedno ne želi soočiti. Kljub ogromni škodi še vedno izkazujem (kot doslej) interes, da na nespornih zemljiščih ohranim pridelavo, površine postopno ogradim preko postopnega poviševanja obsega pridelave na postopno razširjenih ograjenih površinah.

Z zahtevki tožene stranke, ki izkazujejo velik dolg tožeče stranke do tožene, ta bo izterjan na podlagi obsežne kazenske ovadbe in ustreznega kazenskega postopka, odgovarjam tožeči stranki in sodišču na povsem neosnovano razglabljanje tožeče stranke v 9. odstavku. (dokazi: listine št. 12, 16, 36, 39, 40, 41, 46, 48, 51, 52, 54, 55, 57, 56, 63)

11. odstavek: Na to je že bilo odgovorjeno v prejšnjem odstavku in v celoti odgovora na tožbo. Sklad očitno s svojimi nameni nadaljuje svoje početje, v vzporednem svetu, kjer veljajo le njegova lastna pravila in ne zakoni, enakost pred zakonom in ustavne in človekove pravice.

III.

 
Tožena stranka-ovaditelj ima pravni naslov za posest, ki temelji na - s strani tožeče strani povzročeni in še danes povzročani in so-povzročani večplastni - škodi in uničenju dejavnosti tožene stranke. Gre za predvsem za kazensko odgovornost številnih zaposlenih in funkcionarjev pri tožeči stranki, ki napačno razlagajo krivdne razloge za njihovo morebitno samovoljno enostransko prekinitev pogodbe in to, na čigavi strani je krivda za njihova samovoljna dejanja. Predstavniki tožeče stranke vse to počno povsem zavestno in vse bolj očitno tudi povsem naklepno, čemur pa se očitno tudi ne nameravajo odreči, zaradi česar se proti vsem njenim vpletenim predstavnikom podajata kazenska ovadba in odškodninski zahtevek velike vrednosti, vezan nanjo - zaradi naklepne povzročitve velike škode, ki še dodatno narašča. (Opomba: glede na to da se Država Republika Slovenija kot Zavod Sklad Kmetijskih zemljišč kot poslovna subjekta obnašata kot kakšni multinacionalki pri izvajanju javnih storitev in upravljanju javnega je celotno premoženje RS v tej in ostalih kazenskih zadevah ter povezanih odškodninskih zahtevkih velike vrednosti, ne le izkazujem pravni naslov za posest, pač pa zasegam celotno javno premoženje v lasti RS iz pogodbe, ki ga sklad ni želel oddati v najem drugim najemnikom iz predloga ožanja pogodbe in tistega dela površin iz pogodbe, ki je nesporen po predlogu oženja pogodbe iz leta 2014 ali še ni oddan v zakup novemu najemniku in ni del nespornega dela iz predloga oženja pogodbe, kot varščino v tej zadevi in ostalih v več delni ovadbi zoper organiziran kriminal v javno zasebnem partnerstvu.) Hkrati to, da vlaga to tožbo pove, da tožeča stranka ne želi sprevideti povsem očitnih lastnih krivdnih razlogov za nastanek domnevnih podlag za njeno enostransko prekinitev pogodbe v njeni lastni režiji, kar daje nova izhodišča zastaralnega roka vseh storjenih kaznivih dejanj vseh akterjev na strani tožeče stranke. Tožeča stranka je enostransko prekinila pogodbo z izsiljenjem in povzročitvijo krivdnega razloga domnevno nezagotovljenega pogoja po pogodbi s strani najemnika, tj. plačila najemnine, prek predhodne povzročitve in so-povzročitve velike škode najemniku z lastno aktivnostjo in tudi naklepom tožeče stranke, prek:

zamolčanja lastnosti zemljišča ob podpisu najemne pogodbe, ki ima za rezultat dolgoročno izgubo pridelka v ekološkem vinogradu na poplavnem zemljišču in s tem tudi izgubljeno investicijo v vinograd, vloženo v dobri veri, da gre za dobro zemljišče.
To je storila tudi kot upraviteljica premoženja solastnika RS na parceli 4555, skozi celotno kritično obdobje zadnjih 15 let, z zanemarjanjem zemljišča ob meji, oviranjem posesti s porušenimi pripadajočimi ji škarpami in tako oviranjem soseda lastnika (tožene stranke) pri samozaščiti pred naraščajočo škodo po divjadi, ki sega do 350.000,00 evrov na primarni ravni v zadnjih 15 letih do leta 2020. Škoda nastaja na vseh še neograjenih trajno degradiranih površinah v lasti in pogodbi.
Tožeča stranka je zavestno ignorirala vztrajno navajanje tožene stranke, da je prejela v najem več „podvodnih trojanskih konjev“ namesto kmetijskih površin. Delno se je odzvala na nedavni dopis tožene stranke s trditvijo, da je vremenska neprilika riziko najemnika, kot da bi bila poplava povsod normalno sprejeto dejstvo - ob vsakokratnih malo močnejših padavinah. Kmetijstvo je za tožečo stranko in za Republiko Slovenijo dejavnost, enaka ruski ruleti? Kaj pa 71. člen Ustave RS in njena dolžnost, da skrbi za socialni napredek prebivalstva na (gorskih in) hribovitih območjih? Raje še sama RS poskrbi, da bi tudi na hribovitih območjih prišlo do poplav po nesankcionirani črno zgrajeni javni infrastrukturi.
Tožeča stranka je ves čas povečevane degradiranosti zemljišč po divjadi iz tega najemniškega razmerja konstantno dovoljevala nove in nove poseke gozdnih zemljišč v bližini, za namen trajnih nasadov drugih kmetov in s tem krčila tudi habitat divjadi. Novopečeni lastniki teh nasadov so se posluževali drastičnih metod, da bi z območja nekdanjega gozda odgnali divjad. (topovi, motokros, štirikolesniki)
Tožeča stranka je dvignila najemnino za sporna zemljišča v trenutku, ko je postalo jasno, da so mnoga moja najeta zemljišča dvojno naraščajoče degradirana in zato neuporabna za namen, za katerega so bila najeta. (opomba: nekaj let sem lahko le spremljal trend poplavnosti kot naključen in „povezan s podnebnmi spremembami“, ki se je nato pokazal kot stalen, tudi po pogovorih s sosedi v dolini)
Nasada ni bilo možno vrniti, ker nihče ni bil pripravljen prevzeti stroškov cenitve, ki naj bi bila po ustnih zagotovilih podlaga za objavo ponudbe. Sprenevedala se je Sonja Mikulin, da največjemu vinogradniku (2)(Opomba: v celotni Istri) slučajno obenem tudi enemu od graditeljev hlevov sočasno s sosedi(1) okoli leta83 , ki je želel prevzeti vinograd, ne more zagotoviti, da bo izbran na razpisu. Po drugi strani ne bi bil največji najemnik, če ne bi imel prednajemno pravico, in četudi bi mu lahko izbrani najemnik, če to ne bi bil on, bil dolžan poravnati cenitev, da bi prevzel pogodbo, kar je že bilo tudi objavljeno v kakšnem Skladovem razpisu kot pogoj za prijavo. Spreneveda se zato, ker tožeča stranka po drugi strani brez težav oblikuje ekskluzivno ponudbo za najem s strani soseda(1).(opomba: založi cenitev, kot da bi ji bilo to v (koruptivnem) interesu) (dokaz: kot doslej, ponudba v najem - priloga tožbe) Največji kmet v dolini po površini zemljišč je bil presenečen, ko sem posekal trte in pobral žice. Rekel je, da se pač ni uspel zmeniti, in da ni želel „tvegati“. Tudi sam nisem želel tvegati še večje škode. Državni organ postopkov ne more voditi ustno, po sistemu rekla-kazala, in s podeljevanjem bombonjer. A SKZGRS to tako počne. Kakorkoli, bil sem prisiljen ugotoviti, da ob vlaganju nadaljnjega denarja v izgubljeno investicijo, v katero sem bil zaveden, tako od Sklada kot od KGZS, prav verjetno lahko še več izgubim, če moram tam pustiti nove žice in še dobre kole, investicijo pa bi dobil v najboljšem primeru povrnjeno lahko šele čez leto ali dve, za četrtino vrednosti ob novih izgubljenih letinah, zaradi trajnih trdovratnih okužb (po rednih poplavah) s peronosporo. Krivde za najem teh površin, ki so trajno degradirane po poplavah in za vse - s takšno oddajo v najem - nastale posledice, ki teoretično izhajajo iz tipske pogodbe, ne more nositi najemnik, pač pa tožeča stranka, najemodajalka, ki bi morala za to degradacijo vedeti, če pa ni vedela, je to izvedela najkasneje dne 30. 9. 2014. Na podlagi teh informacij bi moral javni zavod kot državni organ delovati v najboljšem interesu stranke in v najboljšem interesu lastnika. Slednje, korist lastnika, na ta način kot posluje lahko doseže le z kaznivimi dejanji kraje premoženja najemnika in njegovega oškodovanja, a država - lastnik smo mi vsi. Proaktivno ravnanje bi bilo aktiviranje za in vlaganje v sanacijo poplavne grožnje v naravi na širšem območju. O tem ni bilo nikoli govora v teh 7-ih, (zdaj že 8-ih) letih. (Opomba: Tudi v sodbi sodnice Kravanja ni nikjer omenjeno sporno upravljanje Sklada v imenu in za RS, četudi je v poročilu dela Sklada Državnemu zboru leta 2022 pod novo vlado že omenjena, sicer le bežno, težava z "neurejenim in nedelujočim izsuševalnim sistemom na Primorskem". Žal ta zgodba ne bo šla po tihem mimo, s 15-letnim zamikom po tem, ko je bila verjetno oz. morda (naj se razišče) naklepno uporabljena večkrat, po metodologiji domnevno zdaj nekdanje, zloglasne Udbe. Medtem sta obe direktorici „zamenjani“.)
KER JE SKLAD VEDEL ZA POPLAVNOST ODDAJANIH POVRŠIN NAJMANJ OD 30. 9. 2014, JE NJEGOV NAKLEP TRAJAL NAJMANJ OD TEGA DNE IN ŠE TRAJA. ZAKAJ BI TOREJ SVOJ NAKLEP IZČRPAVANJA NAJEMNIKA SPREMENIL, ČE GA LAHKO še TOŽI NA PREPUSTITEV, z zlorabo javnih sredstev. Odgovorna oseba Sklada točno ve, da je povzročila najemniku zdaj že za precej preko 100.000 evrov kompleksnih škodljivih vplivov, z daljnosežnimi vplivi v prihodnost že samo s postopanjem iz naklepa v ožjem smislu neposredno v povezavi z naklepnim rušenjem moje kmetije(zavajanje v investicijo vinograda, oviranje ograditve, izsilitev presaditve oljčnika, oviranje načrtovanega razvoja kmetije, nejasnost meja kmetije skozi obdobje 7 let, nedorečnost koncepta kmetije v času umetno-povzročenega dolgotrajnega spora in izčrpavanja, izguba tržišča za vse uničene pridelke v obsegih povzročenega uničenja, in z nerednimi pridelki...) (Opomba: Ta škoda, ki povečini ne sodi v neposredno povzročeno škodo po divjadi tudi s strani Sklada, ki na primarni ravni znaša najmanj 350.000,00 evrov in je v njeni povzročitvi po kaznivih dejanjih, malomarnem in nezakonitem poslovanju zanjo odgovoren izključno Sklad - njegovi uslužbenci in funkcionarji )
Izvajanje ponovnega vzdrževanja melioracij (poseka in košnje) Drnice (po več zaporednih poplavah, več njiv iz pogodbe in uničenju pridelkov) ni imelo nobenega vpliva v smeri zmanjšanja obsega, dolgotrajnosti in frekvence poplavnosti vseh, po sklenitvi pogodbe naknadno ugotovljeno poplavnih zemljišč v Šmarski dolini iz pogodbe št.11013-3583/2008, z dne 23.06.2008. (Opomba: Vzdrževanje Drnice prinaša le korist zaustavitve širitve akacije z državnih površin vodotoka na obdelovalne površine, za lastnike in najemnike. Za državo, oziroma za Sklad pa je to bilo najprej tik pred začetkom muljčanja Drnice poligon za izživljanje nad kmeti oz. lastniki, meječimi na vir zaraščanja obdelovalnih površin – Drnico, ki ga izvaja za skladovo okoriščanje in načrtno prevzemanje zemljišč - Kmetijski inšpektorat RS)(Opomba: v ločenem delu te ovadbe zelo podrobno dokumentiran proces manipulacije z lastniki na primerih.)
Tožena stranka imam pravico do ohranitve pogodbenega razmerja za nesporni del pogodbe ali do koriščenja zemljišč do doseženja vrednosti najemnin v obsegu - s strani tožeče stranke povzročene - višine škode, saj je krivdni razlog za delno prekinitev na strani tožeče stranke in drugih organov, ki v tej zadevi z odškodninsko, kazensko in siceršnjo pravno odgovornostjo zastopajo lastnika zemljišč, oddanih v najem v letu 2008, to je RS. (kot doslej)

(Opomba: Če škode po kazenski odgovornosti ne bodo krili državni organi - delodajalci storilcev, bo to moral poplačati ali storilec iz premoženja ali zanje RS, sicer bo celotno državno najeto premoženje zaseženo, saj ne dosega vrednosti škode, kot varščina v postopkih te večdelne ovadbe. Zanimivo je, da mi Kravanja grozi z izvršbo, ki jo naj bi - kajpak v njenem scenariju - izvedli policisti s prisilitvijo, ki so domala vsi vpleteni v opustitve uradnega dejanja v bližnjem gozdu v zadnjih 15-ih letih, saj mi niti poročila o svojem delu ne želijo izdati na zahtevo. Vložil bom novo zahtevo. Vpleteni pa so tudi v nasilno izvršbo, po prijavi nasilja s strani Jenka med izvršbo, ki je deloval v skupini s Karapanđičem in Slavcem, sosedovim(1) zaveznikom, pa nisem bil deležen niti njihove obravnave nasilja na sami izvršbi, kjer so ponovno opustili svojo dolžnost (KD) in mi svojo opustitev uradnega dejanja še zaračunali, prek izvršbe same s prisilitvijo. Tubičeva je ena od 4 policistov vpletenih v zadevo, prišla je na prijavo motokrosa na teren in izrazila dvom v resničnost moje prijave, ki jo bi tako ali tako morala sama prej preveriti v naravi. Zdaj na 113 delajo le križce v tabeli, tako Policist na 113(22/7/2022 ob 20:29). Izvršbe se veselim. Ovadbo pa sem obljubil policistom že na prvi dražbi mojih premičnin, ko so kot slepe kure tekali za Slavcem in Karapanđičem, ne da bi vedeli zakaj, po tem, ko so iz Izole potrebovali skoraj uro časa na mojo zahtevo zaradi motenja posesti omenjenih kriminalcev. Zdaj jo imajo, morda ne zadnjo. Seveda ni jasno, kaj pomeni križec ob vsaki prijavi motokrosa, ki ga policist naredi.)
Tožeča stranka je lastnino oddala v najem ob zamolčanju bistvenih okoliščin, kar je privedlo do oškodovanja najemnika v veliko večjem obsegu, kot je vrednost povišanih najemnin in se je to tudi zgodilo po krivdi najemodajalca, ki je zamolčal pomembne lastnosti zemljišča, tudi če izhajajo iz odgovornosti drugih državnih organov ali tretjih strani. Najemnik - tožena stranka, ni imela vedenja o tem, kaj ji Sklad pripravlja ob podpisu pogodbe, s tem ni imela vpliva na ravnanje tožeče stranke in s tem nima odgovornosti za - s strani tožeče stranke povzročeno - škodo in plačilno nesposobnost tožene stranke najemnika, saj bi moralo najprej priti do poravnave med strankama v pogodbi za škodo, nastalo iz naslova krivde tožeče stranke. Ta je zakupnika prevarala ob samem začetku razširjanja pogodbe in ga zavedla v nesmiselno investicijo. Te tožeča stranka ni želela odkupiti, niti založiti stroškov domnevno obvezne cenitve, četudi se je bila tožena stranka pripravljena pogoditi glede cene neamortiziranega dela, da bi omogočila čim hitrejši prehod na novega najemnika in omogočiti prenos lastništva nasada na novega najemnika. Vsako nadaljnje leto dolgoveznih razpisov ne bi mogla tožena stranka preprečiti nastanka nove škode iz pogodbenega razmerja na teh poplavnih lokacijah, ki so in bi naprej nastajale (toženi stranki) po krivdi najemodajalca iz pogodbe. Tožeča stranka iz krivdnih razlogov na stani lastnika in upravitelja, nje same, ni želela vsaj delno prekiniti pogodbe. S tem je lahko izčrpavala najemnika, ki ga tu toži, za izkazano degradirano zemljišče mu je povišala najemnino, nato pa mu s tem ustvarjenim dodatnim bremenom izgube premoženja in solventnosti očita, da ni hotel plačevati nečesa, česar plačevati ni mogel, tudi zaradi naklepnih ravnanj tožeče stranke v škodo tožene ves čas nastanka škode z zavajanjem v investicijo v poplavno površino, do ugotovitve poplavnosti in tudi po predlogu oženja pogodbe s strani tožene stranke zaradi krivdnih razlogov na strani tožeče stranke in lastnika. Ta začarani krog se je začel s podpisom pogodbe, nadaljeval pa se je z ignoranco odprave nezadostnih pogojev za pridelavo, neskladnih s pogodbo in nadaljeval s pasivnim odnosom do očitanih nepravilnosti, ter se ustvarjanje škode nadaljuje še danes, v tem trenutku podajanja ovadbe.
Tožena stranka je tako upravitelju zemljišč, tožeči stranki, kot tudi lastnici zemljišč po njenih predstavnikih, v odnosu do tožene stranke predlagala ohranitev celotne pogodbe, pod pogojem, da odpravi - po malomarnosti in po naklepu javnih služb v zadnjem petnajstletju - povzročene trajne degradacije zemljišč po divjadi in če po poplavah nastajajočo škodo prepreči z novimi posegi v prostor kmetijskih zemljišč, pri čemer sem ponudil pomoč. (Dokaz: Predlog izvensodne poravnave – listina št. 41.) Tako kot na zgodnje podane predloge in podane prošnje, se tudi na ta predlog ni odzval ne Sklad, ne drugi pristojni organi. (Opomba: vsakemu razsodnemu človeku, četudi laiku je lahko jasno, da sem na preštevilne načine Skladu dal veliko možnosti, da popravi svoje napake na spraven način ob predpostavki, da je šlo za nenaklepno situacijo, razen Kravanji in seveda uslužbencem Sklada, nadalje Ministrici za DDSZ in njeni pravni službi, ki je skoraj leto nezakonito zavlačevala postopek, kot tudi sodniku Socialnega sodišča in Državnemu pravobranilstvu/odvetništvu, ki so imeli tako dovolj časa, da pripravijo zlorabo procesnega prava, za onemogočenje obravnave vsebine, ki imajo vsi očitno nekakšno nalogo uničevanja in izčrpavanja državljanov v svojem poklicnem poslanstvu, morda na podlagi uzakonjene sistemske korupcije. Sodnik je zahteval dokaz, da sem se pred zahtevo za povrnitev škode - nastale z zavlačevanjem postopka, s čimer nisem imel pravice začeti nov postopek IDSP - želel s temi kriminalci pogoditi o tej škodi. Torej zanimalo ga je, če sem se že kaj izčrpaval z molkom organa, pa ne zato, da bi me za to izčrpavanje nagradil, pač pa, da bi me procesno izločil iz igre s pojasnilom, da to pač „lahko naredi“. Zahteval je zadnjo odločbo od organa MDDSZ in ne 5 Gb dokaznega gradiva, ki ga je MDDSZ (sočasno DTRS) prejelo medtem, ko ga elektronski naslov CSD Izola ni zmogel sprejeti ob vložitvi vloge. Jasno z namenom, da ga potrdi in, da se začne novo izčrpavanje, v katerem bi kot običajno šele Ustavno sodišče obravnavalo vsebino. Na MDDSZ vedo, v katerem času leta ima kmet najmanj časa in denarja, posebno prosilec IDSP. Več v ločenem delu ovadbe.)
Nasprotno, zakonitost delovanja sistema vračila škod se je pokazala na še bistveno nižji ravni kompetentnosti, strokovnosti in zakonitosti od pričakovane. (Navodila sem prejel iz MKGP, po že vloženih 130-ih elektronskih in priporočenih poštnih prijavah škode v 2019, nato sem v letu 2020 vložil 14 prijav po navodilih MKGP in prejel 0,00 evrov od več deset tisoč škode ugotovljene po sodni cenitvi, da mi je lahko Lovska inšpektorica povedala, da sem vložil pred letom 2019 le eno in ne 3 prijave, ker so ji lovci kljub moji dokumentaciji tako lagali.( Ločena ovadba.)
Tožena stranka ima pravni naslov za nadaljevanje posesti najetih površin iz naslova obsežnih škodnih zahtevkov, povzročenih s strani tožeče stranke toženi stranki iz naslova rednega poslovanja tožeče stranke in kazenske odgovornosti njenih zaposlenih.
Zaposleni na Skladu: obe direktorici (Opomba: tudi trenutna ministrica), Sonja Mikulin in Brus Martin, kot tudi vsi ostali zaposleni dobro vedo, da na degradiranih kmetijskih površinah ni možno zagotavljati pogoja iz pogodbe, da je najemnik dober gospodar. Obdelava zemlje je smiselna in dolgoročno možna le, če je možno od opravljenega dela pridobiti sredstva za nadaljevanje dejavnosti, obnovo opreme, nabavo potrošnega materiala in če je možno od opravljenega dela in rezultatov v pridelkih tudi dostojno živeti. Ker tega na vseh površinah v dolini ni možno zagotoviti, na mnogih parcelah niti z izdatnimi vložki vanje same (polovice vrednosti zemljišča), je jasno, da je oddajanje takšnih površin v najem s strani tožeče stranke, in vplivanje v smeri dodatnega zaostrovanja stopnje degradacije po divjadi, z investicijami javnih entitet, tudi javnih nad-institucionalnih entitet (vključno s Skladom) v sesutje naravnega okolja in pogojev bivanja divjadi, lahko usmerjeno izključno v sesutje posameznega kmetijskega gospodarstva. V prehodnem obdobju masovnega propadanja kmetijstva, služijo životarjenju v teh razmerah ravno subvencije. Kmetijstvo je ugrabljeno s kmetijskim denarjem po centralno upravljani upravi. Ob gotovem zavedanju zaposlenih in funkcionarjev tožeče stranke, da ob nedeljivosti, oz. zavračanju oženja pogodbe ob sočasnem podtikanju trajno po poplavah degradiranih površin vanjo, ki ni rešljiva znotraj parcele, Sklad naklepno izvaja pritisk, se psihopatsko skladov kader izživlja nad kmetom in ga izčrpava. Če v pogodbi Sklad prepoveduje oddajo v najem tretjim osebam in hkrati izvzetje iz pogodbe takšnih zamolčano degradiranih površin, pod sočasno grožnjo kraje celotnega premoženja v investicijah ob morebitni prekinitvi celotne pogodbe, je jasno, da le ti naklepno potapljajo celotna kmetijska gospodarstva in se ob tem neuradno in formalno še na razne načine okoriščajo. (dokazi: kot doslej, pogodba o najemu ob vseh opisanih in dokazanih dejstvih v tem in drugih delih te ovadbe). V tej fazi po mojem mnenju več ni možno zanikati dejstva o naklepu Skladovih uslužbencev in funkcionarjev.