Nekaj ljubko okrašenih resnic o slovenskem vinu in kmetijstvu nasploh:

Medtem, ko se pri nas v Istri že vrši zelena trgatev zaradi  presežkov vina v kleteh se pogovarjamo o baje vse manjšem obsegu vinogradov v Sloveniji, ki dajejo predrago in nekonkurenčno vino, ki pa je že cenejše od piva, katerega glavna surovina za razliko od vina je voda. Sočasno uvažamo vino iz bolj prodornih držav proizvajalk, ki ga z veseljem pijemo. Ministrica zagotavlja, da smo pred novim prestrukturiranjem vinarstva in vinogradništva, ki bo zahtevalo žrtve, a je slednje baje nujno. Sumim, da gre za le še večjo monokulturo in degradacijo okolja prek novih (preostalih) trupel malih kmetov.

Dejstvo je, da si MKGP, neiodzivna ministrica na mojih 150 poslanih zahtevkov, tudi sicer uprava RS, sistematično pri prestrukturiranju kmetijstva pomagata s politiko ničelne odzivnosti ali manipulacij s postopkom in zakonodajo ter predpisi, pri postopkih ugotavljanja in povrnitve škod po divjadi in zvereh, ki po mojih ocenah na mesečni ravni v povprečju v Sloveniji presega raven naravne katastrofe. Posebno, če upoštevamo trajno degradacijo nekega območja za določeno prej uspešno in zdaj opuščeno kmetijsko dejavnost zaradi "nenadnega pojava" posamezne vrste ali kombinirane divjadi oz. zveri.

S tem kmetijska politika bistveno vpliva  zlasti na konkurenčnost kmetov, na njihovo uspešnost in nenazadnje na njihovo propadanje, ki se uradno evidentira kot opustitev neke dejavnosti. Kmetje smo poskusili že marsikaj, a zdi se, da je ta bistvena strategija naklepnega prestrukturiranja kmetijstva in lažnega prikazovanja dejstev, zdaj ultimativna resnica.

Sočasno v slovenskih gozdovih dnevno divja in se sprošča na tisoče motokrosistov, voznikov štirikolesnikov in gorskih koles vseh starosti, ki ne vedo, da obglavljajo kmetijstvo, ki jim je včeraj še dajalo lokalno hrano, danes pa je ta iz uvoza. V Beli krajini so npr. vsa polja s koruzo obdana z električnim pastirjem. V Izolski občini ni več možno nikjer pridelati krompirja, žit, zelenjave, poljšlčin, sadja in koruze, torej ničesar, brez redno vzdrževanega, tehnološko nadgrajenega električnega pastirja, ki deluje 24/7/12 v vseh vremenskih razmerah ali zelo trdne ograde, vredne vsaj 30 eur na tekoči meter. Učinkovitost obeh je še vedno le pogojna. Bližina nezakonitih dejavnost v gozdu in v naravnem okolju sili živali v samomorilna in samodestruktivna ravnanja zaradi pomanjkanja hrane, zaradi izgona iz habitata, spremenjenih prehranskih navad in posledične prekomerne namnoženosti ob selitvi na kmetijske površine. Podvržena je trajnim preživetvenim stresnim dejavnikom in je zdaj povsod v izgnanstvu. Istra je ena bolj produktivnih proizvajalk prašičjega mesa in sploh divjačine, le da se večinoma trži na črnem trgu, ki ga prinaša nova panoga: lovsko- turistično-športna proizvodnja "divjega mesa" na pretežno kmetijskih površinah, ki je tudi glavno plačilno sredstvo za škode kmetom. Motokros uporabljajo verjetno ponoči tudi lovci, a jih ni varno zalezovati, medtem ko ponoči v temi izvajajo "odvzem divjadi".  Zadnjič se je npr. motokrosist vozil po gozdu ob 3h 35min ponoči.

Ob Kolpi in na drugih mejah na rekah je npr. še dodaten dejavnik: redno pobirajo "meso divjadi" iz rezlnih ograj in lažno prikazujejo statistiko dejanskih žrtev: žejne divjadi, zaradi domnevnega državnega interesa.

V sprejemanju je nov zakon o kmetijstvu, ki želi omejiti vsako kmetijo na le enega kmeta, po novem bo to" kmet posameznik". Ostali člani naj bi postali lahko le druge vrste poslovnegi subjekti. Kam to pelje je po mojem predvidljivo. To bo prineslo nadgradnjo prisilnega prestrukturiranje kmetijstva, na še preostalih področjih. Podrobnosti bodo urejene v podzakonskih aktih in v davčni in inšpekcijski zakonodaji, da bo zagotovljen propad še preostalih malih kmetov in mešanih biotsko pestrih kmetij. To je prikazano kot neustavljiv proces, ki ga lahko le opazjemo. V resnici pa gre za s kmetijskimi ukrepi, slamnato zakonodajo, uredbami in predpisi, z nadaljno zlorabo davčne zakonodaje, javnih evidenc in inšpekcijskih služb ter z namerno nezakonito neodzivnostjo organov MKGP in RS na različnih povezanih področjih povzročen proces. V medijih slepo verjamejo v to kar povedo na MKGP in v KGZS, a tam vsi skupaj zgleda ne vedo(beri: predobro vedo) kaj počno. Podlaga za to uskladitev z zakonodajo EU naj bi bila v ozadju nekakšna "ocena stanja in ugotovitve Evropske komisije", ki vse vidi in vse ve, "božje oko".
.

Če je to propadanje kmetij bilo do slej predstavljeno kot neizogibna posledica vstopa v EU pred 20-imi leti, zdaj o tem procesu  Predsednik KGZS, ki je najpomembnejša prikrita partnerica v promociji politike vseh dosedanjih slovenskih vlad pod krinko "zaveznice kmetov in kmetijstva"ki, (deluje neustavno, tj v nasprotju z neuzakonjeno ustavno odločbo že vsa leta,) govori kot o prestrukturiranju, ki citiram: "smo ga izvedli" v preteklem obdobju. Ali gre za prilagoditev mednarodnemu trgu ali za diktat in prisilo s strani kapitala, ki govori skozi usta EK in ES in podrejenih nacionalnih vlad,  je veliko vprašanje. Obeta se nam tudi še večja monokultura in degradacija okolja v kmetijstvu, z korona zakonom  o brezplačnem najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč, ki s tem pogojuje 100% odpravljanje zaraščanja, to je odstranjen vsak grmiček in drevo s korenino vred tudi na ekoloških in biološko dinamičnih površinah, in s tem odpravlja vsakršno biotsko pestrost in zagotavljanje habitatov živih bitij za trajnostno kmetovanje brez kemije.

 Kar je v tem pozitivnega za kmete najemnike je le to, da s tem MKGP priznava, da je investicija v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih površinah vredna 10 let najemnin, česar si do sedaj noben minister ne direktor SKZGRS ni upal priznati. Ni pa logično stališče, da bomo sedaj kmetje v teh ekonomsko nemirnih časih laže odpravljali zaraščanje, le zato, ker ne bo najemnin. Posamezni kmetje in drugi najemniki so že do sedaj prejemali v najem površine s simboličnimi najemninami, medtem, ko smo drugi  npr. prejemali od poplav degradirane površine, ki jih več nismo mogli ločeno izvzeti iz pogodbe, kar nam je bilo ob najemu zamolčano. Ali pa so nam površine degradirali po divjadi javni projekti, državni organi, Občine in evropski kohezijski projekti naknadno z nezakonitim posegom v bližnji habitat divjadi in pooblaščeni organi (policija, inšpekcije, lovski in gozdarski pooblaščenci) z neodzivnostjo na prijave nezakonitih dejavnosti. Ključno vlogo pri tem igra neodzivnost Policije in amputacija ključnih nalog tega organa: vodenja evidenc prijav nezakonitih dejavnosti v gozdu (dokumentiran primer v Istri) ob čemer se ti ukvarjajo na terenu s prijaviteljem tako dolgo, da storilca ni možno prestreči. Obenem le ta na različne načine v nezakonitih dejavnosti tudi sodeluje prek posameznikov iz svojih vrst. Kmetijska inšpekcija se morda prebuja, a storila ni še ničesar otipljivega, kar bi dalo rezultate v samem zmanjšanju pritiska divjadi na obdelovalne površine. MKGP se ne odziva na pisni poziv k postavitvi ali financiranju postavitve ograde.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z dobičkonosnimi posli in dolgoročnimi interesi tako aktivno sodeluje v slovenski samomorilski kmetijski politiki, gledano iz vidika javnega interesa. Zavod za gozdove z posameznimi dejanji ga pri tem podpira ali pa se igrata skupaj razcepljeno upravljanje z gozdovi oz. z zemljišči, pač različno, od kmeta do kmeta. O tem pričajo zgodbe iz istrskih vinogradov: en kmet je, potem, ko je očitno z dovoljenjem ZG, KGZS in Občine, postavil vinograd v gozdu, preganjal  iz njega srne z motokrosom, štirikolesnikom in plinskimi topovi ob redni navzočnosti lovcev, iz lovske opazovalnice, za katero Lovska zveza slovenije trdi, da ne obstaja. Drugemu je Sklad tudi oddal v najem gozd za namen vinograda, a se je zavod za gozdove v tem primeru premislil in zdaj zahteva od kmeta ponovno zasaditev dreves in izsek vinograda, vrnitev v prejšnje stanje. Nekaj ni šlo tako kot bi moralo. A v Izoli ni zaznati krčenja vinogradov, prej onemogočanje kakršnihkoli normalnih pogojiev preidelave s strani organov javne uprave in funkcionarjev RS.  

 Šov, ki ga izvaja in izziva Ministrica v teh dneh in tednih je tako najverjetneje preusmerjanje pozornosti od zakona o kmetijstvu, ki je v javni razpravi do 10. 8. 2020. Verjetno je bistvo tega zakona spet skrito med drobnimi navideznimi formalnostmi. Medtem, ko je Slovenska zainteresirana javnost na dopustu!? (povezava v prilogi) Naj se motim!

https://www.rtvslo.si/okolje/ novice/sprememba-pravne- definicije-kmeta-vec- predpisov-za-gnojenje/531318

https://novice.svet24.si/ clanek/novice/slovenija/ 5f22b31fd2c09/saj-ne-vemo-vec- kaj-smo-kmetje-nosilci-kmetije

https://e-uprava.gov.si/ drzava-in-druzba/e- demokracija/predlogi- predpisov/predlog-predpisa. html?id=9808

https://www.24ur.com/video/ 62435272?pageScroll=false

https://4d.rtvslo.si/arhiv/ tednik/174702111