kolikokrat izberemo lažjo pot, se zadovoljimo z manj, čeprav vemo, da nam je dosegljivo mnogo več? koliko truda porabimo za to, da sami sebe prepričamo v smiselnost tega norega početja? za kakšno mizerno nizko ceno prodajamo lastno srečo v zameno za povprečnost, naše mesto na tisti sliki v okvirju, vzdrževanje iluzije in iskanje smislov, za vrtenje v krogih lastne nesigurnosti, tesnobe? ko enkrat, pa čeprav le za drobtinico časa, okusimo svobodo, je ne moremo pozabiti več nikoli, naj se še tako trudimo, preganjala nas bo večno. in vas vprašam, je res vreden ves ta trud, ki ga vlagamo v plazenje, ko pa bi lahko leteli? je res vredno?