Članek
smisel v lego kockah
Objavljeno Jun 14, 2016

kot družba smo menda v zadnjih nekaj desetletij izjemno napredovali, demokracija in to, pa smo res?

dvomim. en primer je recimo kultura dialoga in sprejemanja mnenja drugače mislečih. sprejemamo mi lulek, ne pa drugače misleče. vsak tolče po svoje, posluša nihče, že v osnovi se postavimo na okope, nihče noče niti poslušati, kaj šele popuščati, sprejemati. argumenti niso pomembni, pomembno je, da dosežemo svoje. to je že v osnovi nemogoče. obe strani nikakor ne moreta doseči svojih nasprotujočih ciljev...

vse je nek upor proti nečemu, v bistvu pa samo upor proti samemu sebi. akterji so večinoma res (kot v zadnjih dneh navajajo različni avtorji) "zasanjani" mladi, ki bodo sčasoma odrasli in sprejeli pravila vesolja. te niti niso tako moteči/nevarni, a brez njih ne mine noben upor, so vojska, kanonfutr. večinoma študenti (s statusom in brez).

bolj nevarni so tisti, že odrasli, ki pa nikakor nočejo odrasti. ker so šle vse velike in smiselne revolucije že pred desetletji mimo, njihovi generaciji pa ni ostalo nič, se sedaj, z neko nostalgijo in oklepanjem crknjenega mladinskega entuziazma petelinijo, iščejo smisle v lego kockah. slično kot otrok, ki noče nehati z dudo.

tretji so tisti, ki to počnejo izključno zaradi svojih lastnih sebičnih koristi, vzroki in posledice jih ne zanimajo, žrtve še manj. smisla ne iščejo, saj ga imajo, v sebi.

na koncu so marginalci, kateri so v resnično nezavidljivih situacijah in zaradi katerih bi mogoče res bile potrebne določene spremembe na bolje. a tem nikoli po revolucijah ni bilo lažje, razn seveda tako, fiktivno, "na papirju." večina njih je neke vrste žrtev, že vse svoje življenje, žrtve bodo tudi ostali, jebena sudbina!