Objavljeno Mar 19, 2014
ne vem kaj drugega bi z njimi,
pa jih zlagam, rušim
in ponovno zlagam.
preveč naporno je
jemat jih resno,
še bolj naporno
ignorirat - misli,
slike, vonje,
zvoke in dotike.
najraje dotike,
mogoče zato,
ker mi jih je nekoč manjkalo,
mogoče, ker je v njih elektrika.
tako kot v očeh,
v njih je večnost,
tisto kar privlači,
kar postavlja svet na glavo,
tam kjer naj bi stal,
tam kjer sem doma.
Mar 19, 2014