Članek
Zakaj so nacisti in komunisti sodelovali? Odgovor se skriva v reku 'gliha vkup štriha'
Objavljeno Feb 24, 2021

Pawel Czerwinski, veleposlanik Republike Poljske: »V slovenskem javnem prostoru, deloma zaradi notranjepolitičnih sporov, še vedno velja napačno prepričanje, da sta bila samo fašizem in nacizem zločinska sistema, komunizem pa se je – kljub pomotom – izkazal za plemenito idejo. Kot da bi fašisti in nacisti ubijali ljudi iz sovraštva, komunisti pa – iz ljubezni do človeštva in za njegov blagor…«

Franc Kindlhofer: »Boljševistična revolucija je že v prvih štirih mesecih terjala prek 6 tisoč smrtnih žrtev. Na žalost pa ni ostalo le pri teh žrtvah. Navajam še nekaj navedb: od 1918 do 1922 umor sto tisoč upornih delavcev in kmetov (zanimivo, da je bilo v času revolucije največ stavk nezadovoljnih delavcev).«

Kakšne motive je od leta 1939 do leta 1941 imela sovjetska politika za sodelovanje s Hitlerjem. Nesmiselno bi bilo za to iskati taka ali drugačna pojasnila, če se to lahko pove z enostavnim rekom, gliha vkup štriha. Seveda obstajajo med vsemi avtoritarnimi protidemokratičnimi režimi gotove podobnosti, posebno v zatiranju človeških pravic, v zlorabi morale in prava ter nebrzdanosti njihove demagogije.

Po sklenitvi pakta o nenapadanju s Hitlerjevo Nemčijo je iz sovjetskega tiska in časopisov komunistične internacionale izginila beseda »fašizem«, kot glavni sovražnik pa je bil označen angleško-francoski imperializem. Latyšev: »Neomajna zahteva do zahodnih komunističnih partij, da se morajo odpovedati protifašizmu, je te partije diskreditirala v očeh morebitnih zaveznikov.«

Po podpisu pakta z Nemčijo je Stalin veliko protifašistov, ki so leta 1933 emigrirali v Sovjetsko zvezo, izročil Hitlerju.

Sprememb, ki jih je prinesla sklenitev pakta, se ni dalo spregledati niti na drugih področjih v Sovjetski zvezi. V knjižnicah s tujo literaturo so se namesto emigrantskih znašli nacistični časopisi, veliko protifašističnih romanov nemških avtorjev je iz knjižnic izginilo. Beseda »fašizem« se v sovjetskem tisku sploh ni več pojavljala.

Henke: »Moskva, 28. septembra 1939: Že ob 12.15 uri smo leteli iz Königsberga naprej proti Moskvi. Tam smo pristali na zgodovinskem pristanišču Hodinka. Ponudila se nam je ganljiva slika. Letališko poslopje je bilo bogato okrašeno z zastavami nemškega rajha in Sovjetske zveze. Kdor je kot jaz živel devet let v Sovjetski zvezi kot nemški zastopnik, mora biti pri tem pogledu pod globokim vtisom.«

Komentar moskovskega časopisa Izvestja, 9. oktobra 1939: »Hitlerizem lahko spoštujemo ali sovražimo, ravno tako kot vsak drugi sistem političnih nazorov. To je stvar okusa. A začeti vojno za uničenje hitlerizma pomeni dovoliti v politiki zločinsko neumnost.«

Stalin, Moskva, 19. oktobra 1939: »Stališče Nemčije, da odvrača vojaško pomoč, vzbuja spoštovanje. Vendar je močna Nemčija predpogoj za mir v Evropi. Iz tega sledi, da je Sovjetska zveza zainteresirana za obstoj močne Nemčije.«

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Stalin in Hitler, pakt proti Evropi.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1245