V Italiji je med epidemijo v letih 1887.89 več kot 47 tisoč ljudi umrlo za črnimi kozami. Italija je imela tedaj 98,5-odstotno stopnjo precepljenosti.

V kraju Vittoria na Siciliji so imeli uradna dokazila, da so v šestmesečni kampanji cepili vse prebivalce. Ko je v obdobju 1887.89 izbruhnila epidemija, je zaradi črnih koz umrlo 2.100 ljudi. Ker je bilo vseh prebivalcev v vasi le 2.600, je torej ostalo živih manj kot dvajset odstotkov populacije.

Popularna mitologija pravi: »Pasteur je pomen cepljenja dokazal s cepljenjem ovac proti bolezni, imenovani antraks. V poizkusu je uporabil 50 ovac. Do trenutka, ko je javnost prispela, da bi videla rezultate, je polovica ovac že obležala mrtvih ali pa so umirale.

V mestu Odessa v Rusiji so odprli tovarno za izdelovanje cepiv. Pasteurjevo cepivo proti antraksu so preizkušali na kmetiji blizu kraja Kachowka, kjer so cepili 4.564 ovac; 81 odstotkov vseh ovac je zaradi cepiva umrlo. Pasteur je bil kmetom, katerih črede je cepivo ubilo, primoran plačevati denarno odškodnino, kar je sicer napredek, ki ga ne moremo pripisati britanski, ameriški in avstralski vladi. Te vlade niso izplačevale odškodnin družinam vojakov, ki jih je ubilo cepivo proti antraksu, niti vojakom, katerih življenja so bila uničena zaradi zdravstvenih težav, povzročenih s tem cepivom.

Šolarjev ne učijo, da so homeopati po vsem svetu že 52 let prej uspešno zdravili steklino pri ljudeh.

Pasteur je cepivo vbrizgal 26 psom, ki jih je ugriznila stekla žival, in deset psov je umrlo.

Louis Pasteur je imel tako zelo rad zajce, da jim je v lobanje vrtal luknje in v možgane vstavljal možgansko tkivo steklih psov.

Nacionalna zveza proti vivisekciji oziroma seciranju živih živali je zbrala imena 1.220 ljudi, ki so v letih 1885-1901 umrli zaradi cepiva proti steklini. Tako kot vsi, ki jih je ubila cepilna industrija, tudi ti ljudje v očeh »znanosti« ne štejejo. So le »anekdote«.

Problem ni bil samo v tem, da cepivo pri mnogih ljudeh stekline ni preprečilo, ampak v tem, da jo je pri nekaterih prejemnikih povzročilo. Poštarja Pierra Rascola in še enega moškega je napadel pes. Poštarjeva oblačila so preprečila, da bi ugriz predrl kožo, drugi moški pa je bil močno pogrižen. Poštni urad je od Rascola zahteval, naj gre na zdravljenje s serijo cepiv proti steklini, drugega moškega pa ni zdravil nihče. Mesec dni po začetku zdravljenja so se pri Rascolu razvili simptomi stekline in dva dni kasneje je umrl. Drugi mož je ostal zdrav.

Eleanor McBean pripoveduje smešno, a tragično zgodbo, ki se je zgodila mlademu angleškemu dekletu v konzervativnih viktorijanskih časih. S prijatelji je odšla v kopališče in se domov vrnila z ugrizom. Starši so jo hitro odpeljali po Pasteurjeva zdravila, nakar je zbolela in umrla. Na poti s pogreba proti domu so prijatelji staršema povedali, da je ni ugriznil pes, ampak njen fant.

Do leta 1982 so priznali, da Pasteurjevo cepivo ne deluje. Namesto njega  je zdaj na voljo skupina novih cepiv proti steklini. Izdelana so iz tkiv splavljenih dojenčkov, kozjih možganov, hrčkovih ledvic, oplojenih jajc in pasjih ledvic.

Gordon Stewart, dr. med., je večji del svoje poklicne kariere namenil temu, da bi britansko vlado prepričal, naj preneha uporabljati cepivo DPT. Oblastnikom je priskrbel gore dokazov, da je cepivo nevarno in da nima nobenih zaslug za naravni zaton virulentnosti oslovskega kašlja, toda oblast ni bila pripravljena priznati, da je z uvedbo cepiva zagrešila grozljivo napako.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Otroštvo brez cepiv, avtorica Wendy Lydall.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1199