Članek
Medicinske sestre so se raje odločile zamenjati poklic, kot da bi se morale prisilno cepiti proti hepatitisu B
Objavljeno Nov 23, 2019

Avstralski letak, ki promovira cepljenje dojenčkov proti hepatitisu B na dan rojstva, je verjetno najbolj umazan letak državnega zdravstvenega urada, kar sem ga kdaj koli videla. Avstralska javnost je ogorčena, ker vlada subvencionira gensko spremenjene kmetijske pridelke, namesto da bi podpirala trajnostno kmetijstvo, nihče pa ne govori o tem, da vlada vbrizgava gensko spremenjeno kulturo gliv v telo novorojenčkov že prvi dan, ko se rodijo.

Dojenčku, ki se je septembra 2002 rodil v bolnišnici Box Hill v Melbournu, se je dobro godilo. Ko je bil buden, je bil zadovoljen, dobro se je hranil in mirno spal. V starosti dva dni so mu ob štirih popoldne vbrizgali cepivo proti hepatitisu B. Takoj se je nehal hraniti in brez prestanka jokal. Mati je bila zelo zaskrbljena, medicinske sestre pa ne. Jokal je, dokler ni ob sedmih zjutraj umrl. Časopis je objavil notico o smrti, ne pa tudi vzroka.

Leta 1988 so na Novi Zelandiji uvedli cepivo proti hepatitisu B, ki je izdelano iz človeške krvi. Medicinskim sestram so naročili, da morajo adrenalin v brizgi nositi s seboj ves čas, saj so nekateri novorojenčki padali v stanje šoka več kot dvajset minut po cepljenju, nekateri pa so v času, ko so sestre zaznale reakcijo in odhitele iskat adrenalin, tudi umrli. Normalno razmišljujoč človek bi pomislil, da je treba politiko spremeniti tako, da se s cepljenjem preneha, toda birokratski možgani ne delujejo normalno.

Nekatere ustanove, v katerih so zaposlene medicinske sestre, zahtevajo, da se proti hepatitisu B cepi vse osebje. Poznam medicinske sestre, ki so se raje odločile zamenjati poklic, kot da bi dovolile vbrizgavanje teh snovi v svoje telo.

V bolnišnici v Daki, glavnem mestu Bangladeša, so opravili medicinski poizkus, ali vitamin C pomaga pri zdravljenju tetanusa. Ta poizkus nazorno kaže, da vbrizgavanje vitamina C rešuje življenja obolelim za tetanusom, kljub temu pa nobena javna bolnišnica na svetu injekcij vitamina C ni začela uporabljati za zdravljenje tetanusa.

Ko je leta 2004 Indonezijo prizadel cunami, je na tisoče zdravnikov in medicinskih sester z vsega sveta hitelo na pomoč preživelim. Zdravniki in medicinske sestre so lahko le nemočno gledali, kako so njihovi pacienti s tetanusom umirali. Če bi poznali osnove homeopatije ali če bi lahko uporabili injekcije vitamina C, bi svoje paciente rešili. Razlog, zakaj se niso naučili, kako zdraviti tetanus, je v tem, da vitamini in homeopatska zdravila farmacevtski industriji ne prinašajo dobička.

Leta 1826 se je v Indiji začel val kolere in se vztrajno širil proti zahodni Evropi. Ko je bolezen prečkala Evropo, so jo homeopati edini uspešno zdravili. Dr. Frederick Harvey Foster Quin je bil angleški zdravnik, ki je v Italiji leta 1825 resno zbolel in s pomočjo homeopatije tudi naglo ozdravel. Izkušnja ga je pritegnila, da se je začel zanimati za homeopatijo. Do leta 1831 je kolera zajela večji del Evrope. Dr. Quin je potoval na Moravsko, da bi preučil epidemijo. Ko je zapustil Moravsko, mu je župan mesta, kjer je deloval, poslal zahvalno pismo. Župan v pismu omenja, da od trenutka, ko je dr. Quin začel zdraviti žrtve kolere, noben bolnik ni umrl.

Tifus je kriv za milijone smrti med obema svetovnima vojnama. Hudo prizadet je bil Balkan. Največje število mrtvih je bilo v Srbiji, kjer je umrla tudi polovica vseh zdravnikov, ki so skušali pomagati obolelim. Če bi ti zdravniki vedeli, kako uporabljati homeopatijo, bi lahko rešili tako sebe kot druge bolnike.

Vsi ljudje, ki danes zbolijo za tifusom, bi se lahko pozdravili poceni in hitro, če bi farmacevtske družbe Svetovni zdravstveni organizaciji in organizaciji Zdravniki brez meja dovolile uporabo homeopatije.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Otroštvo brez cepiv, avtorica Wendy Lydall.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1198