Knjiga znanstvenika dr. Julij Bertonclja »Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži« opisuje medvojno in povojno komunistično nasilje v Jugoslaviji. Avtor, ki je deloval na ljubljanski univerzi in na Tehniški univerzi Berlin – Charlottenburg, po doktoratu, na Stanfordu v Kaliforniji in MIT v Bostonu ter v številnih industrijsko-proizvodnih in drugih raziskovalno-poslovnih sistemih, piše v knjigi: "Slovencev ni razdelil okupator, razklala jih je revolucija. KPS/OF je slovenskega domoljuba, njegov pogum, zagon in požrtvovalnost v partizanskih enotah, izrabljala za totalitarni prevzem oblasti po končani vojni."

Moskva je postala  svetovni center za usposabljanje vrhunskih kadrov za »najbolj revolucionarna dejanja, ki bodo v prihodnosti spreminjala svet«, zato so v Moskvi ustanovili zloveščo Akademijo Feliksa Dzeržinskega. Znano je, da so bili jugoslovanski, še posebej pa slovenski komunisti prav na tej akademiji med najboljšimi, kar so potrdili tudi sovjetski učitelji. Bili so izjemno nadarjeni, kar talentirani, postali so pravi profesionalci pri izvajanju masovnih umorov v jugoslovanski Sloveniji, s kvaliteto storitev so dohiteli in prehiteli učitelje, so uradno potrdili njihovi inštruktorji iz Moskve. Res, kar laskava ocena v spričevalih naših revolucionarjih.

Sicer pa je bila akademija tudi v didaktičnem smislu nekaj posebnega, saj so se slušatelji v 'vzgojnem laboratoriju' najbolj krvoločnega zapora – Lubjanke, naučili tudi osebnega pobijanja razrednega sovražnika na konkretnih žrtvah, s strelom s pištolo v tilnik. V tem primeru so to prakticiral, prvič kot obvezno seminarsko vajo – prepletanje teorije s prakso, torej že takrat najbolj sodobni andragoški prijem!, in drugič, kot potrditev brezkompromisne zavezanosti in pripadnosti h komunistični ideologiji, po Leninu, če je treba ubiti, ubiti tudi očeta.

»Komunisti vseh dežel« so se na akademiji Dzeržinski seznanili z najbolj krvavimi metodami za spopadanje s sovražnikom in načini nasilnega prevzema oblasti, si pridobili elementarno znanje o umorih, pobojih in atentatih ter tudi nekaj malega o načinu masovnega ubijanja. Postali so izvedenci za teroristične akcije in ustvarjanje programiranega sovraštva.

Če kdo ne verjame, kako malo je bil človek vreden v glavah komunistov, je povabljen k branju katerekoli knjige, ki jo je napisal nobelovec Aleksander Solženicin, kjer tudi opisuje, kako so zakopavali kar žive ljudi.

Socialist je že v izvoru kleptoman, saj ga zanima samo prerazporejanje tujega denarja, ki ga ustvarjajo delavci in podjetniki, socialisti pa bi ga radi socialno pravično porabili.

Do oboroženega odpora proti partizanom je prišlo kot odgovor prebivalstva na teror in likvidacije, ki so jih izvajali partizani. Odločitev za sprejem orožja od okupatorja ni bila svobodna, temveč vsiljena, pravi Janez Zdešar. Ni šlo za poljubno izbiro, temveč v silobranu. Odločitev za sprejem orožja ni narekovala simpatija do okupatorja, temveč življenjska nuja, obramba življenja.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1153