Imela sem dve punci tinejđerki. Umirala od strahu pri prvi, ker je šla zvečer od doma in sem jo klicala potem, nisem mogla spat...se tresla od strahu... in je ene dvakrat - trikrat prišla pijana domov... Sem ji brala levite, pa ji ni nič pomagalo. Zdaj po desetih letih se šele lahko pogovarjava o tem. Tukaj dejansko ne moreš nič - ker jim ne moreš preprečit, da bi šli tja, kaj pa se tam dogaja... a najeti privatnega detektiva al kako?... kako pa so oblečene... o tem ne bi... Moja najstarejša je imela to, da se pozimi ne nosi jakne! Sem letala za njo z jakno, jo je vrgla na tla pred blokom in sem šla k ravnateljici, ki je rekla... da so pač taki današnji otroci in da so imeli na ekskurzijah na morje pozimi (za več dni) obveznost (starši morali podpisat), da morajo otroci imeti zimske stvari s sabo...

to je bilo glede prve, glede druge pa... je imela dva incidenta s sošolkami, kjer ni bila ona zraven... prvi dve sta se napili do nezavesti pri šestanjstih letih, je bila zraven še tretja punca, ki jo je mama prišla iskat... mama je eno prišla iskat!!!! kaj pa oni dve... oni dve pa pustila, da sta pili naprej!... Bilo je ob Ljubljanici in kelner jima je kar dajal še naprej za pit, čeprav je bilo jasno, da sta bili mladoletni in popolnoma pijani... potem sta šli ven iz lokala.. ena je padla po tleh, v nezavest, druga pa je hotela skočit v Ljubljanico z mostu... pa se je našel en model, da ji je preprečil skok, ampak jo poljubljal...

druga zgodba... drugi dve sošolki... spet lokal ob Ljubljanici... totalka pijani, ne vem, kaj se je zgodilo s prvo, z drugo pa... je skočila v Ljubljanico in se zbudila v hotelski sobi z nekimi Nemci, ki so jo rešili iz vode... vse te punce imajo starše, ki jih poznam, so zelo v redu... pač starši nimajo nič s tem, če si punca želi "raziskovati", pa mogoče tudi mora skozi to izkušnjo (pa da ne bo kdo rekel, da to podpiram)...

... pred enim mesecem je prišla ena domov, je popila pet-šest kozarcev kuhančka... spet ob Ljubljanici ... je rekla, da se ji je na začetku zdelo, kot da je čaj, ji ni bilo nič, potem pa se ji je začelo vrtet in ji bilo slabo... je vse izbruhala... potem pa je pred nekaj dnevi bila nekje, kjer so ponujali kuhano vino in je rekla, ne, ni pila, ker ji gre na bruhanje...

... moram pa še povedat, da sem jaz doživela nekaj podobnega, kje drugje, kot ob Ljubljanici, bilo je na božič leta 1978, bila sem v prvem letniku gimnazije... smo sedeli na obrežju Ljubljanice in ena sošolka je imela kitaro, smo peli in pili jagodni liker in albanski konjak (prvič v življenju sem pila alkohol in bilo je ogabno).. kar naenkrat je sošolka padla na tla, kot da je mrtva... smo šli telefonske celice poklicat rešilca... in mene so določili, naj jo spremljam, da povem njene podatke in kje je doma... tresla sem se od strahu, da je umrla...so rekli, da ji bodo sprali želodec, da je v nezavesti... sem šla domov, bila popolnoma v depresiji, je prišla prijateljica k meni, me potolažila in sva šli na koncert Pankrtov zvečer v hali Tivoli... vem, ker sem zadnjič brala moje dnevnike in sem od vseh koncertov dajala karto noter in ... videla zadnjič, da to dela tudi moja srednja hči