.KLIK

Ok, sem se izjadala, mi je že malo bolje. A veš, kaj sem premišljevala... Berem raznorazne zgodbe ljudi, ki so živeli na Zemlji, recimo Vivien Leigh, ki je igrala v filmu V vrtincu... lepa ženska, igrala je v filmu, ki je imel velikanski uspeh in prinesel ogromno denarja, kasneje se je poročila z Laurencem Olivierjem... a je med filmom doživela živčni zlom in stanje se ji je slabšalo po filmu... dobijala je tudi elektro-šoke... tako so takrat zdravili - v 50.tih letih...tudi Marilyn Monroe in Hemingwaya... Ko sem brala o zadnjih mesecih življenje Ernesta Hemingwaya so se mi dvigovali lasje od groze... Bil je nesrečen...tako kot sem nesrečna zdaj jaz...čeprav je imel svetovni uspeh in denar in slavo in vse... imel je ženo, ki ga je stalno kontrolirala in ga stalno špecala družinskemu zdravniku, ki mu je dajal sedative...

E moj Ernestu... in ti se greš ubit 2.julija in tvoja vnukinja 1.julija? Leta 1961 in jaz pridem na svet 1962? Sem jaz ti? Mogoče pa sva si kako drugače v sorodu, vsekakor pa sva si zelo blizu... po miselnih vzorcih, po tekanju po robu življenja, po ljubezni do morja, po mislih o tem, da bi zbežala od tukaj... po tem, da absolutno ne prenašava ničesar od Globoke Države - po ljubezni do Kube... kadarkoli pomislim name imam tak dober občutek, kot dabi bila moja duša že tukaj in bi mi govorila, vse to, kar doživljaš ti, sem že jaz doživel, moraš samo izdržat in it skozi...

Koliko časa še, koliko časa še... Čaki mal, saj časa sploh ni! Spomnim se enega mojega odnosa z eno osebo, zelo visoko duhovno razvito, ki je dobila kar črne prste na rokah, ko sem jo spraševala o nekih ljude, ki so me terorizirali... in kaj je ona rekla... da imamo neke stvari "prepovedane"... da neke stvari ne smemo dobiti, če pa jih že dobimo in jih začnemo konzumirat, potem moramo it jovo na jovo spet v isti razred, dokler ne izplačamo svoje karme...

Jao ljudje, kako imma jaz tega trpljenja zadost. In te 3D s temi nakazami, ki nosijo maske in ubogajo avtoriteto karkoli jim pač reče. In ja, že trideset let in več živim z minimalnim denarjem - ja naučila sem se tako preživeti, ampak res se mi ne da več... Želim samo svoje, to, kar bi moral dobiti vsak prebivalec tega planeta. Želim imeti streho nad glavo in vse, kar mi pripada. Ne potrebujem nobenega bogastva, samo osnovo za preživetje. Kakšne zločine sem naredila, da tega ne dobim? A to je zato, ker stalno razmišljam "iz pomanjkanja"... jao... denar naj mi pade iz neba oz. naj gre v moj žep, kamor spada. Brez da zaradi tega komerkoli lezem v rit ali pa se moram zaradi tega poniževati... Dost je bilo...