ANDREJ RUS

Ko vidim, da gredo v politiko razne medijske osebnosti (novinarji, igralci itd.), se vprašam: zakaj?. Nekako vidim dve možnosti:

1. možnost: Ti ljudje so nekega dne doživeli božanski preblisk: Hej, nočem več biti le kasetofon, ki samo recitira stvari, ki so jih napisali drugi. Mislim, da sem mnogo, mnogo bolj sposoben in da bi lahko vodil celo družbeno skupnost!!!

OK, čeprav noben lastnik podjetja niti v sanjah ne bi takemu - poslovno popolnoma neizkušenemu človeku - dal v upravljanje niti svoje malo mikro-podjetjece, pa to medijsko osebnost potem na volitvah ljudje čudežno prepoznajo kot nekoga, ki bo kompetentno in uspešno vodil njihovo občino, mesto, državo. Čudeži očitno obstajajo...

2. možnost: Sile iz ozadja, ki upravljajo družbo, vedo, da velika večina ljudi refleksno vedno najraje izbere tisto, kar že pozna. Če ste npr. bili kdaj v zelo tuji državi in ste tam v trgovini zrli v 10 popolnoma neznanih izdelkov… ste verjetno na koncu kupili tistega, ki ga že poznate.

Podobno temu zato sile iz ozadja za svojega političnega kandidata izberejo znano medijsko osebnost. Ljudje jo namreč že zelo dobro poznajo, zna javno nastopati, zna ugajati… in zato ljudje na volitvah to medijsko osebnost potem refleksno izvolijo za politično funkcijo. Ne zaradi kvalifikacij, ampak zato, ker je znana osebnost. In zaradi izjemno obilne reklame v medijih (ki jih seveda imajo v rokah taisti ljudje).

Čeprav ta medijska osebnost ne bi znala upravljati niti mikro-podjetja, pa nenadoma postane župan, guverner, predsednik. In še naprej dela tisto, kar edinole res zna: profesionalno odlično recitira tisto, kar napišejo drugi. Nekaj bolj znanih primerov: Schwarzenegger, Reagan, Danica Simšič, Tanja Fajon, Nataša Pirc Musar…

Katera možnost se vam zdi bolj verjetna, 1. ali 2.?