Objavljeno Aug 16, 2022
Srečali sva se danes zjutraj, ravno ko je nosil poštar, jaz sem odhajala z ljubljeno Meri po opravkih, ona se je vračala s kave.
Na vprašanje, kako gre, je odkimala in odgovorila: »Škoda, ker te nisem poslušala.«
Bilo je to pred letom in pol, ravno tako srečanje na ulici, ona z novo frizuro, vsa nasmejana .. »Grem na cepljenje.«
Najbrž sem ji rekla, naj ga ne serje ali kaj podobnega, ampak seveda … šlo je še nekaj njenih prijateljic s kave in tudi ona ni od muh, bila je včasih glavna sestra na eni od ljubljanskih klinik.
Zdaj ima nevrološke motnje, zanaša jo pri hoji in prejšnje navdušenje nad cepljenjem se je sprevrglo v zagrenjenost in obžalovanje: »Ne grem več k doktorjem. Sem bila pri nevrologu, pa mi nič ne pomaga.«
Veliko sem raziskovala in se izobraževala, ko je prišlo nad nas strašenje s koviditisom in priganjanje k cepljenju. Ogorčena sem bila, ko so na ministrstvu za zdravje vlekli v promocijsko mašinerijo nevladne organizacije. Pozivala sem k zdravljenju z ivermektinom, dali smo natisniti ogromno letakov. Na vseh nivojih sem se aktivno vključila v ozaveščanje o nevarnosti in stranskih učinkih cepiv.
Zdaj bi rekla samo: TOŽITE JIH!!!
Poklukarja, Petričevo, Beovićevo, Logarjevo, Ihana, pa kogar se še spomnite ... NAJPREJ ZDRAVNIKE, KER BREZ NJIH NE BI MOGLA FARMACIJA NIČ. LJUDSTVO NE SME ODPUSTITI!
(D.Lovšin)
Aug 16, 2022
