Petek 13

Ob zori v petek, 13. oktobra 1307 je francoski kralj Filip IV izdal istočasno aretacijo vitezov templarjev v Franciji. To je vodilo v veliko širše preganjanje in morebitno razpustitev reda Vitezov templarjev. Mnoge člane organizacije so mučili in sežgali na grmadi, drugi so pravijo, pobegnili lovu in se skrili. Veliko o tem piše Umberto Eco v Foucaltovem nihalu.

Vitezi templarji slovijo po iskranju in obrambi Svetega grala.

Vitezi templarji so bili meniški red sestavljen iz vitezov, plemičev, neplemenitih narednikov in kaplanov. Imeli so briljantne bele ogrinjale, ki so simbolizirali njihovo čistost, bili so najvidnejša veja reda. Pod vitezi so bili naredniki - hrbtenica katerekoli vojaške enote. Večina narednikov so bili iz neplemenitih družin, pogosto visoko usposobljeni gradbeniki, kovači in poklicni vojaki. Kaplani so bili posvečeni duhovniki, ki so skrbeli za duhovne potrebe templjarjev. Nosili so znameniti rdeči križ.

Poznani so tudi zaradi iskanja skrivnih zakladov tako imenovane Svete dežele, zaradi česar so postali tudi bankirji in posojilodajalaci denarja krščanskega Bližnjega vzhoda. Govorilo in pisalo se je v zgodovino, da so v sveti deželi iskali zaklade in zlato kralja Salomona - to je svetopisemski kralj, ki je bil znan po svoji gradnji mogočnega templja. Salomonovi zakladi so znani še danes in so nekaj, kar se išče že od nekdaj, iščejo pa ga različne organizacije.

Kateri zakladi so lahko večji od zaklada starodavnega kralja, ki je bil v stiku z Bogom?

Prava bogatstva, ki so jih iz Svete dežele prinesli Vitezi templarji niso bila v obliki fizičnega bogatstva, čeprav so bili brez dvoma pridobljeni tudi tovrstni. Prinesli so ezoterične, duhovne in energijske zaklade. In to so bili pravi dragulji znanja, s katerimi so se Templarji vrnili - starodavno sveto znanje (med drugim tudi astrologija). To je bilo znanje in modrost človeškega telesa, matere Zemlje in nebeške sfere; ta modrost je bila potrditev pravih starodavnih energijskih korenin krščanstva.

To starodavno znanje je modrost, ki jo imajo Gnostiki, Eseni in Katarji. Vsebuje vpoglede v človeško telo in njegov resnični potencial, našo povezavo z Zemljo in naš odnos z Nebesi (Bog, Svetloba).

Pregon templarjev je podoben izgonu mitraiške tradicije v rimskih časih, kar je sinonim zatiranja gnostičnih redov in genocid starih duhovnikov, njihovih znanj in prepričanj.

Verjamem, da je bilo nekaj templarjev pripravljenih deliti znanje o človeški energiji in njenem resničnem potencialu, modrost neposredne povezanosti z Bogom, Svetlobo (Ogenj). Malo znan simbol in simbol vitezov Templarjev je tako Salamander. V ezoteričnih in hermetičnih študijah je goreči Salamander elementrarno bitje, duh narave, ki živi in resnično cveti v samih plemenih ognja.

Zanimivo je, da je Salamander dvoživka in kuščarju podobno bitje, doma tako v vodi kot na kopnem, popolnoma sposobno se obnoviti, celo ustvariti ponovno svoje okončine - celo znatne dele osrednjega živčnega sistema in srce. Dejstvo, da gorečega Salamanderja Hermetiki in ezoteriki smatrajo za elementarno bitje, ki živi in uspeva v plamenu - kar je smiselno, saj plamen vidimo kot svetlobo, ogenj in energijo. Ta plamen, ogenj, svetloba in energija je v svojem jedru transformacijska in regeneracijska; magična prenova generacijske moči.

Salamander je tako popoln simbol regeneracije (celo bolj kot sam Feniks) in ponovnega rojstva - rep in okončine mu ponovno zrastejo metaforično s kopanjem v ognju življenja. Svetlobi.

In Templarji so se močno zavedali te svete energije, zato so Salamandra izbrali za svoj emblem, da predstavlja pomlajevalno in rehabilitacijsko moč ognja, svetlobe in svete energije vesolja.

In deloma se je to znanje zapečatilo z njihovo usodo 13. oktobra 1307.

Dejstvo pa je, da se je staro znanje skrivalo v naših tradicijah in izročilih.

Zdaj, ko se začenjamo "SPOMINJATI" vsega tega, se po izročilih začenja tudi naša vrnitev v Svetlobo.

Ostanite v svojem fokusu Svetlobe. Vedno in povsod.

In ali je to prava Svetloba, tista prinska čistost - pa pove vaša vest.

Zapisala jaz, s pomočjo Awen Spring in Umberta Eca.

(Aleksandra Kostanjevec)