Malo pred volitvami na Madžarskem je EUobserver sporočil, da kaže, da bo »madžarski nacionalistični premier Viktor Orbán, najtesnejši zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina v EU«, na volitvah spet dosegel veliko večino v parlamentu. Napoved zmage »nacionalista«, spečanega z evropskim antikristom v Moskvi, proti kateremu zahodni liberalci bijejo sveto vojno, je spodbudila vidnega natovskega propagandista Andersa Åslunda k naslednji izjavi: »Če bo Madžarska v resnici z veliko večino volila proti demokraciji in za korupcijo, ne vidim nobenega razloga za to, da bi EU to morala sprejeti. Brcnimo jo ven!«
Zamislimo se! Kako lahko voliš proti demokraciji, če so volitve temeljni mehanizem za vzpostavitev demokratične javne oblasti? In kaj je na drugi strani demokratičnega na tem, da si neka tuja neizvoljena oblastna entiteta jemlje pravico soditi o demokratično izraženi volji državljanov kake države in odločati o tem, ali bo rezultat volitev sprejela ali ne – in državo za napačen izid kaznovala? To ni le nedemokratično. Je grob napad na demokracijo. Ne na Madžarskem, temveč v EU, ki je Madžarsko takoj po volitvah v resnici kaznovala.
Kakšno sporočilo prinaša to pred našimi volitvami nam? Naša liberalistična levica napada Janšo, češ da hoče orbanizirati Slovenijo in uničiti demokratične institucije in ureditev, ter kot rešitev ponuja »Evropo«. To je huda zabloda. Seveda je res, da Janša uničuje demokratične institucije in ureditev, vendar ne zato, ker bi bil protievropski. Angela Merkel je že vedela, zakaj ga je hvalila kot »velikega Evropejca«. Zato, ker pokorno izvršuje evrokratske direktive – in ameriške, ki jih sicer izpolnjuje EU.
Orbanizacija Slovenije bi pomenila, da bi vlada vsaj do neke mere delala za nacionalni interes. Pa ne. Dela proti njemu, proti našim skupnim življenjskim interesom. Naša vladajoča garnitura – SDS in Neoliberalna Slovenija (NSi) – je v nasprotju z Orbánom, ki je nacionalist, zastopnica interesov globalnih elit oblasti in podizvajalka globalističnih projektov. Globalistični interesi pa so v ostrem nasprotju z demokracijo. Teh bi se morali bati bolj kot »orbanizacije«.
Ne gre za to, da volitve ogrožajo demokracijo, temveč za to, da neizvoljeni centri moči izničujejo volitve. Janši 24. aprila najverjetneje ne bo uspelo, kar je uspelo Orbánu. In če bi mu, nas atlanticistični globalisti, kakršen je Åslund, ne bi napadali, ampak bi rade volje sprejeli volilni rezultat. Naš problem je, da bi bila reakcija globalističnih centrov moči enaka, če bi zmagala opozicija. Kar pomeni, da nobena od etabliranih strank ne ogroža globalistične agende.
Globalistična agenda se je v preteklih dveh letih utelesila v kovidnem režimu. Kot so povedali zarotniki iz Svetovnega gospodarskega foruma, je bila epidemija covida-19, kakor so jo skonstruirali, enkratna priložnost za uveljavljanje globokih družbenih in političnih sprememb in ekonomske transformacije v njihovem interesu. Cena za to transformacijo in temelj bodoče družbe je ukinjanje naših pravic in svoboščin, vladanje z ukrepi (ne na podlagi zakonov), odprava nedotakljivosti telesa in vzpostavljanje medicinsko-farmakološke diktature v imenu varnosti, ustrahovanje in psihično mrcvarjenje ljudi, krnitev psihosocialnega razvoja otrok, degradacija izobraževalnega sistema, digitalni nadzor nad vsemi vidiki našega življenja, zapora pretoka informacij in javne razprave ter podrejanje totalni propagandi, uničevanje gospodarstva ter pogojev in sredstev za kolikor toliko neodvisno preživljanje, atomizacija in trganje družabnih in družbenih vezi, kar drobi in ukinja družbo sámo.
Ta totalitaristična grožnja se zdaj stopnjuje z vojno v Ukrajini, ki jo na Zahodu spremlja propaganda brez primere, v resnici kognitivna vojna proti lastnemu prebivalstvu. To stopnjevanje nadgrajuje dosežke kovidnega režima in nam kot ljudstvu še dodatno jemlje možnost za odločanje o lastnem življenju. Volitve pa nam ponujajo prav to možnost. Ta bo toliko večja, kolikor več nas bo volilo.
Se bomo znali pametno in odgovorno odločiti? Zame je ključno, da se ne ravnamo po tujih usmeritvah, ne sledimo diktatom EU, Nata in drugih nadnacionalnih centrov moči ter ne skušamo ugajati åslundom tega sveta, temveč da kot politična skupnost obvarujemo in uresničujemo svoje temeljne življenjske interese. Politična, družbena in ekonomska analiza narekuje, naj volimo liste, ki se zavezujejo, da bodo demontirale kovidni režim in preprečile njegovo vrnitev (tudi pod kakšno drugo pretvezo ali imenom). Kovidni režim kot dinamično in strukturno jedro sedanjih negativnih družbenih sprememb je bistven problem. Z njegovim reševanjem bo vse drugo padlo na svoje mesto. V nasprotnem primeru bodo volilne obljube in načrti izpuhteli v nič.
Sodeč po anketah javnega mnenja slabo kaže. Vodi Golob, ki je izjavil, da se navdihuje pri svetovalcu Klausa Schwaba Yuvalu Noahu Harariju. Bliže reinkarnaciji nacizma ne pridemo. Harari slavi epidemijo kovida kot trenutek, ko so globalistične elite vzpostavile »nov režim nadzorovanja«, »nadzorovanja pod kožo« (z injekcijami), s »hekanjem človeka«, ki je zanj vodljiva žival brez duše in svobodne volje. In temu bi sledil Golob. Najizrazitejši izbiri na nasprotnem polu sta Resnica in Naša prihodnost.