Danes naznanjam, da sem bila sprejeta na Klubski maraton 2022 Radia Študent!! Avtorica te epic fotke je izjemna Lila Žervanov (@zervanov_ph )!! *** Kiki ... Čarovnica intimnih popevk Glasbeni napoj melanholičnega popa in folka uročijo napevi za zaklinjanje resničnosti. Zavajajoče mehak vokal Laetitie Pohl razkrije temačnejše motive iz avtoričinega notranjega sveta in njena vsakodnevna srhljiva opažanja. Posledica čarovniškega izkustva pa vendarle ni obup, temveč vrsta malih katarz. klik

(Mateja Černič) Da vas ni sram!!! Kako si potem, ko ste dve leti aktivno, brez kakršnegakoli upora ali vprašanj sodelovali (in še sodelujete in boste seveda pridno sodelovali še naprej) pri zlorabljanju otrok, sploh drznete napisati tak zmazek? Ko ste otroke (OTROKE, VKLJUČNO Z MALČKI V PRVI TRIADI!!!) maltretirali z natikanjem nagobčnikov (jih s tem seveda ves čas psihirali in opozarjali, da "mora biti maskica čez nos"), pa s "socialno distanco" (spontana igra in druženje sta za otroke ena najpomembnejših stvari za njihov razvoj), pa z invazivnim testiranjem (ki je poleg potencialnih fizičnih pošodb za marsikaterega otroka predstavljalo velik psihološki stres, saj so se zaradi vsega psihiranja bali pozitivnega rezultata), itd. itd. itd.? Ob tem pa niste znali povedati drugega kot "da je tako ukazala stroka" in "da vi upoštevate navodila"??? Marsikateri učitelj in ravnatelj bi se zaradi psihične, fizične, čustvene, socialne idr. škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročal otrokom, moral znajti na zatožni klopi! In potem si VI DRZNETE govoriti o socializaciji, o prikrajšanosti otrok, o motenem razvoju in podobne nebuloze? PO VSEM, KAR STE POČELI? Nimate popolnoma nobenega sramu? Nobene morale, etike, integritete? Pa, konec koncev, vsaj nekaj sočutja, občutka in ljubezni do otrok? Nikakršne pravice nimate, da bi kateremukoli staršu, še najmanj pa staršu doma šolajočih se otrok, očitali karkoli. Ne po tem, kar ste (večinsko) pokazali v zadnjih dveh letih! In namesto, da bi bili vsaj tiho, zdaj še aktivno vršite pogrom nad tistimi otroci in starši, ki so premogli toliko poguma (ali obupa), da so izstopili iz skrajno nečloveškega sistema? Iščete načine, kako bi jim še bolj otežili življenje? Kličete po še večjem nadzoru, še večjih omejitvah, še večjih pritiskih? Ker je očitno treba kaznovati tiste starše in otroke, ki (v nasprotju z vami učitelji in večino ostalih staršev) niso upognili hrbta? Ob tem pa vse to zavijate v "skrb za otrokovo dobro"? Kako skrajno hinavsko, perverzno in izprijeno! Iskreno upam, da se takim učiteljem 10x povrne vse, kar ste počeli in še počnete (in da se povrne seveda tudi tistim redkim izjemam, ki so se dejansko skušali boriti in zavzeti za otroke, ki so otroke in njihovo dobrobit vsaj poskusili postaviti na prvo mesto.... žal jih je mnogo, mnogo premalo). Za vas morda še nekoliko bolj kot za druge družbene skupine velja, da SUŽNJA UBIJEŠ S SUŽNJEM! Da vas ni sram. p.s. vse našteto je v bistvu samo vrh ledene gore... ali morda najbolj ekstremno izražen vidik... spodaj pa se skriva še grmada vsega, kar je še od prej narobe z izobraževalnim sistemom (npr. prevelika obremenjenost, "ubijanje" z grmado podatkov, ki lomijo otroško voljo in vedoželjnost ter otroke umerjajo v robotsko piflanje ter seveda odsotnost kakršnegakoli resnega prizadevanja, da bi se pri otrocih razvijalo kritično mišljenje, samoniciativnost, razmišljanje izven okvirjev, kreativnost, avtonomnost, itd. itd. itd.).

.

Ob silnem navdušenju občinstva, ki se je razvnelo ob moji zadnji objavi in se (malce pričakovano) razdelilo na dva dela, so oponenti oporekali zapisu in se zavzemali za bolj poglobljene razprave o samem obstoju virusa, razpravljali o teti, ki je imela hudega pasavca in omenjali kuhanje neužitinih juh. Njim nasprotna je bila druga stran - konstruktivisti – ki so oplemenitili družabno omrežje z lastnimi pozitivnimi izkušnjami, dali konkretne nasvete za boj s pasavcem, od cinkovega mazila do števil, ki pomagajo, pa seveda počitek in spanje. Končni izplen je ena hudo znervirana »prijateljica« manj in spoznanje, da je služiti narodu včasih res težka služba. Naj samo še enkrat dahnem, za primer, če bi NIJZ spremenil informacijo o pasavcu, imenovanem tudi herpes zoster, ker bi jeseni spet radi cepili in testirali, govoričili pa bodo o opičjih kozah: »Bolezen je lahko prepoznavna in tudi samoozdravljiva. Med redkimi zapleti izstopa huda kronična bolečina (nevralgija). Izbruh bolezni lahko nakazuje na oslabitev imunskega sistema in je lahko kazalnik nekega drugega obolenja.« (povzeto po NIJZ) Moto današnjega dne: Strah je votel, okrog ga pa nič ni. (Darija Lovšin) komentar pri Dariji: Preverjeno najbolj hitro in učinkovito pomaga homeopatsko zdravljenje. Že nekaj let po velikem stresu dobim pasavca. Vsako leto vsaj enkrat. Še zdravniki niso mogli verjeti, da sem ga pozdravila v treh dneh, ko so me hospitalizirali zaradi drugih težav in so iz skoraj že suhih mehurčkov vzeli bris in ga dali na preiskavo, s katero se je potrdil herpes zoster. V zgodnji fazi minejo težave v nekaj dneh.

.

Včeraj so na družabnih omrežjih zaokrožile fotografije odprtega Plečnikovega stadiona za Bežigradom, danes, 21. 5. 2022, pa je bilo v časopisu Delo objavljeno javno odprto pismo Odprimo Bežigrajski stadion, ki si ga lahko preberete na tej povezavi: LINK.   V pismu je izražena naslednja namera: Podpisniki se zavzemamo za čimprejšnjo strokovno obnovo spomenika v izvirni obliki, predvsem pa za brezpogojno javno dostopnost. Obenem se kot del angažirane civilne družbe prostovoljno ponujamo, da bomo med čakanjem na sodne in druge odločitve v zvezi s Plečnikovim stadionom vzpostavili začasno skrbništvo območja in zaustavljali njegovo propadanje, denimo z zavarovanjem nevarnih delov spomenika in košnjo trave. Za začetek bomo organizirali javno tribuno z zainteresirano javnostjo, lokalno skupnostjo, strokovnjaki in trenutnimi lastniki, na kateri bi oblikovali izhodišča za premostitveni model upravljanja Bežigrajskega stadiona v korist javni dostopnosti. Stadion bi po zavarovanju nevarnih predelov lahko postal odprt javni rekreacijski park po vzoru preizkušenih praks v Ljubljani in v tujini (npr. nekdanje berlinsko letališče Tempelhof idr.). Bežigrajski stadion lahko postane središče družabnega in športnega življenja, ki bo v dobrobit skupnosti, posebej v luči dogodkov preteklih let. Spremenimo status quo in odprimo Bežigrajski stadion, da bo že tukaj in zdaj ponovno del mesta!