Zakaj ste se poleti odločili, da odločitev o ustreznosti odloka PCT, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustite ustavnemu sodišču?

Glede izkazovanja in preverjanja pogoja PCT je informacijski pooblaščenec že takoj po uveljavitvi odloka prejel veliko prijav in še vedno jih prejemamo vsak dan. Zato smo zoper NIJZ kot upravljavca aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT morali uvesti inšpekcijski postopek. V postopku je treba ugotoviti, ali gre za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec namreč z aplikacijo ni bil seznanjen v nobeni fazi njene priprave in uveljavitve, čeprav bi od enega največjih upravljavcev osebnih podatkov v zvezi z zdravjem vsekakor lahko pričakovali, da se pred uvedbo posvetuje. V postopku se je izkazalo, da je bila obdelava osebnih podatkov določena z vladnimi odloki, in ne z zakonom, kot bi bilo glede na 38. člen ustave edino dopustno. Zato je informacijski pooblaščenec svoj postopek, kot to veleva zakon, prekinil ter vprašanje zakonitosti in ustavnosti teh odlokov posredoval v presojo ustavnemu sodišču. Po naši ustavni ureditvi morajo biti namreč odločitve o posegih v človekove pravice, tudi pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, plod ustrezne javne in strokovne razprave, zato lahko o njih odloči le državni zbor. Samo ta pot zagotavlja zadostno strokovno in javno razpravo ter ustrezen proces demokratičnega odločanja o ukrepih. Vlada kot politično telo tega pač ne more zagotoviti. To je eden od temeljev demokracije. Skladno z odločitvijo ustavnega sodišča bo potem informacijski pooblaščenec svoj postopek nadaljeval.

Vašo odločitev je direktor NIJZ razumel kot nepravilnost inšpekcijskega postopka, ki ste ga uvedli.

To seveda ni res. Nepravilnost, ki se je v inšpekcijskem postopku pokazala, namreč ni zadevala le kršitve zakona, temveč je nakazovala sum kršitve ustave. V takih primerih pa je, če se držimo zakona, treba inšpekcijski postopek prekiniti in odločitev o ustreznosti pravne podlage prepustiti ustavnemu sodišču. To edino sme odločati o zakonitosti in ustavnosti predpisov. Kot že rečeno, bo informacijski pooblaščenec svoj postopek po odločitvi ustavnega sodišča ustrezno nadaljeval.

Iz vrst vladajoče politike in direktorja NIJZ je mogoče slišati, da nagajate vladi.
Informacijski pooblaščenec je neodvisen nadzorni organ, ki bdi nad zagotavljanjem varstva osebnih podatkov ter dostopa do informacij javnega značaja. Sam ustroj neodvisnih nadzornih organov, to so poleg informacijskega pooblaščenca na primer Komisija za preprečevanje korupcije, varuh človekovih pravic in računsko sodišče, temelji na samostojnosti in neodvisnosti njihovega delovanja. Torej na tem, da vsakokratna vladajoča politika ne more posegati niti v kadrovsko politiko teh organov niti v njihov način vodenja postopkov in konkretno vsebinsko odločanje. Ta neodvisnost nadzornih organov očitno ni pogodu oblasti, saj zoper njih svoje politike in svojih vplivov ne more izvrševati.

Informacijski pooblaščenec pri svojem delu sledi izključno le ustavi in zakonu, pri tem pa mora seveda še predvsem nadzorovati vsakokratno oblast, ki ima moč najgloblje posegati v človekove pravice. Pri svojem delovanju nikomur ne nagajamo, temveč zgolj izvršujemo svoje pristojnosti in poskušamo v tem okviru zagotoviti, da bi bili ukrepi sorazmerni. Država v časih, ki smo jim priča, seveda mora v določeni meri posegati v pravice posameznikov, a to lahko počne le, če so ukrepi nujni, potrebni, učinkoviti in sorazmerni. To pomeni, da lahko v človekovo pravico do varstva zasebnosti in s tem tudi v človekovo dostojanstvo posega le do tiste mere, ko je to še učinkovito, utemeljeno in nujno glede na vse ukrepe, ki so možni. Zrelost in napredek demokratične družbe se merita prav s tem, kako dobro nam uspe v časih velikih izzivov uskladiti varstvo različnih ustavno varovanih pravic.