Če dobro razmišljam, se bo 10 dni teme zgodilo v ponedeljek 4.10. in do 14.10. Zakaj? Ker bomo v tem času nadoknadili 10 dni, ki jih je leta 1582 z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja "skrajšal" takratni papež Gregorij XIII.

Ko bo minilo 10 dni teme, mimogrede to bo čas EBS, bo verjetno nov nastavljen datum v našem koledarju, ne 15.10. ampak 5.10.2021.

Večina držav danes uporablja gregorijanski koledar. Razliko med julijanskim in gregorijanskim koledarjem pa si preberite v spodnjem tekstu.

Julijanski koledar

Naš sodobni koledar izhaja iz prenovljenega koledarja Rimljanov. Pred Julijem Cezarjem so Rimljani uporabljali neprimeren lunarni koledar. Njegova osnova je bilo lunarno leto s 354 dnevi ter prvotno 10 in kasneje 12 lunarnimi meseci. Ker lunarni koledar ni v skladu z naravnimi pojavi, so se začetki letnih časov premikali skozi vse leto. Kljub različnim popravkom je prišlo do takšnega neskladja, da je rimski praznik žetve prešel v zimo. Pojavljale so se tudi težave z določevanjem praznovanja Velike noči.

Julij Cezar je zato leta 46 pr. n. št. reformiral dotedanji koledar. Uvedli so Sončevo leto s 365,25 dnevi, po predlogu aleksandrijskega astronoma Sosigena. Po tem novem koledarju je bilo po treh letih s 365 dnevi prestopno leto s 366 dnevi, da bi odpravili razliko med koledarskim in naravnim (tropskim) letom. Dodatni dan so v prestopnem letu pripisali tedaj zadnjemu mesecu v letu, februarju. Koledar se po Cezarju imenuje julijanski koledar. Po njem je prestopno vsako leto, ki je deljivo s štiri brez ostanka (1876, 1992, 2024 …).

Po julijanskem koledarju ima leto 365 dni in 6 ur in je tako za dobrih 11 minut daljše od naravnega leta. Razlika, ko je že bilo omenjeno, na prvi pogled ni velika, v 128 letih se nabere za en dan, vendar je ta do druge polovice 16. stoletja narasla že na 10 dni – tolikšna je bila tudi razlika med dejanskim in koledarskim spomladanskim enakonočjem. 21. marca je bil tako dan že precej daljši od noči. Vzroka sta bila v predolgem letu julijanskega koledarja in prevelikem številu prestopnih let.

Gregorijanski koledar

Papež Gregor XIII. je reformo koledarja razglasil 24. februarja 1582 z bulo Inter gravissimas v vili Mondragone v Frascatiju blizu Rima.

Da bi odpravil razliko, je papež Gregor XIII. po nasvetu italijanskega astronoma Luigija Lilija izvedel reformo koledarja. Reformo je razglasil leta 1582, zato se po njem imenuje gregorijanski koledar. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja. Po 4. oktobru 1582 je namesto 5. oktobra nastopil 15. oktober (manjkajočih dni ne boste našli v zgodovinskih učbenikih). S tem je bila odpravljena razlika 10 dni in tako se je začetek letnih časov ponovno ujemal s koledarskimi datumi.

Po julijanskem koledarju so prestopna vsa leta, deljiva s 4 brez ostanka, tudi leta stoletij. Da v bodoče ne bi prihajalo do omenjenih razlik, so po gregorijanskem koledarju leta stoletij prestopna le, če so deljiva s 400. Tako sta leti 1600 in 2000 bili prestopni, prestopno bo tudi leto 2400. Nasprotno pa leti 1800 in 1900 nista bili prestopni. Tudi gregorijanski koledar se ne sklada povsem natančno z naravnim letom, vendar bo ta časovna razlika nanesla en dan šele po 3320 letih od uvedbe.

Gregorijanski, tudi krščanski ali zahodni koledar, so postopoma sprejeli vsi kulturni narodi. V naših krajih (tedanjem Avstrijskem cesarstvu) je bil sprejet leta 1584. V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitajskem so ga sprejeli v 20. stoletju. Med glavnimi razlogi za prehod so bili ekonomski, saj je poenotenje datumov olajšalo trgovanje.

Danes je gregorijanski koledar splošno priznan in uradni koledar v večini držav po svetu. Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem danes znaša že 13 dni, zato pravoslavni prazniki praviloma nastopijo 13 dni kasneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi. Pravoslavni verniki božič tako praznujejo 7. januarja. Kljub temu, da novo leto nastopi 14. januarja, v sodobnem času marsikje tudi 1. januarja praznujejo »civilno« novo leto.