Otroci se morajo v šoli naučiti hitro memorirat za spraševanje, zato da dobijo pozitivno oceno spreminjajo jih v robote. Ko končajo šolo jih gre veliko v gestapovske poklice, kot so varnostniki, pazniki, uslužbenci, policaji, vojaki in podobno. Samomorilci so tisti otroci, ki ne pristajajo na gestapovski način učenja, ki se ne znajo dovolj dobro naučiti napamet ali pa nočejo, ne hodijo radi v šolo - radi se družijo s sošolci, a ne marajo nekaterih učiteljev... nimajo podpore niti pri starših, niti pri učiteljih, lahko pa jih tudi sošolci sekirajo, ker so drugačni ali se norčujejo iz njih itd.

Seveda šole proizvajajo tudi popolnoma "normalne" državljane in seveda je marsikateri učitelj v redu in dober... Povsod, v vseh slojih družbe imamo Gestapovce in Žvižgače. In večino prebivalstva, ki "spi".

Šele, ko bo ves ta teror, ki smo mu zdaj priča končan se bomo v pravi meri zavedli, kakšnih pritiskov so deležni otroci. Glede na to, da sem pred kratkim imela tri otroke v šoli in da sem jih imela tudi v vrtcu in šoli na Dunaju (kjer smo živeli) moram povedati, da sem srečna, da so ven iz šolskega sistema in da so "šli skozi" brez večjih ran. S puncama ni bilo nikoli problemov, s sinom pa sem imela izjemne težave v šoli - tako, kot jih ima vsaj ena tretjina šolarjev - če ne več... Sin ni maral hoditi v šolo, bil je dislektik, ni znal prav pisati in brati. Ko smo šli k svetovalcu, je ta rekel, da je pri njegovem branju tako, kot da bi bral cirilico - zato ima take probleme... Dobil je olajšave v šoli, imel je za nekaj minut več časa pri testih. V enem četrtem, petem razredu, ko je začelo biti zelo hudo, je začel izostajati iz šole, saj ga je bilo strah spraševanja... sploh ga je bilo strah predmetov, kjer ni razumel zakaj gre - kot recimo zgodovina... in kjer se ocenjuje sposobnost otroka, da se nauči neke podatke (ki jih ne razume) napamet. Pri angleščini je bil dober - ker se itak vsi otroci dandanašnji pogovarjajo napol po angleško in tukaj nimaš kaj narediti, da bi bilo drugače. Tudi pri slovenščini ni bilo pri njem težav, razen, da smo mu morali brati knjige za domače branje, ker je enostavno bil prepočasen.

Osnovno šolo je komaj izdelal, bil je najslabši ali med najslabšimi v šoli po ocenah, čeprav smo zlezli iz hudega v osmem razredu in je v devetem razredu imel že v redu ocene. Ko je prišel v srednjo šolo, pa je bil med najboljšimi učenci v razredu! Prišel je v novo okolje, popolnoma novi sošolci, ki niso poznali njegove "zgodovine" in ni bil avtomatično najslabši... Tudi, če ni imel več "odločbe"... na začetku je imel še problem, ker ga je bilo strah, da mu bo zmanjkalo časa, potem pa se je "ujel". Letos je z lahkoto naredil maturo in jaz sem slavila zmago! Če se spomnim, kako me je bilo groza v osnovni šoli zaradi njega, se mi kar lasje postavljajo pokonci!

In tako naletim pri prijateljici na fanta, ki že drugič ponavlja sedmi razred in bi moral biti zdaj v devetem razredu. Popolnoma normalen, simpatičen fant, igra popoldan nogomet, a mu je šola uničila dve leti. Točno to sem se bala, da se bo zgodilo z mojim sinom... In potem je drugi fant, ki je star, kot moj sin, v srednji šoli... ustavilo se mu je v 3.letniku...s ploh ni šel več v šolo... padel v sceno z drogo... Pa še ena deklica, njej se je ustavilo v 2. letniku in je zdaj šla v  četrtega (dvakrat ponavljala). Za vse te, ki ponavljajo oz. sploh ne gredo več v šolo vem, da so fajn mladostniki, prijazni, pomagajo, ampak imajo neke travme, ki jih ne znajo sami rešiti, učinkovite pomoči pa ne dobijo oz... starši vedo, da je nekaj narobe šele takrat, ko je že prepozno. Vsi so zatravmirani zaradi šole. In takih otrok je ogromno... To res ni potrebno! Resnično ni potrebno škodovati otroku zato, ker se ne more prilagoditi na težak sistem in ker se noče učiti napamet stvari, ki jih ne mara, zato, da bo dobil pozitivno oceno.

Rada bi po mojih izkušnjah povedala, kaj naj bi se učili po šolah, da bi bile otrokom prijazne. Jaz nisem niti slučajno za pretirano strogost in fanatizem, pa tudi ne zato, da se učencem popušča in se jih razvaja, v tem smislu, da jim ni treba "nič" delati.

Otrok bi moral dobiti v šoli znanja, ki so nujno potrebna za življenje. In ta so pisanje in branje, tega se otrok nauči na hitrico, veliko jih zna pisati in brati že v vrtcu. Ampak ok, pisanje in branje. Potem: ročne spretnosti. Otrok se mora naučiti, kako si narediti hrano, kako se skuha krompir, kako se sadi zelenjava in kdaj se jo pobira z vrta. Vsaka šola bi morala imeti velik vrt, ki bi ga otroci obdelovali in obenem bi lahko svoj pridelek tudi prodajali, če bi ga bilo preveč (na štantu pred šolo). Otrok bi se moral v šoli naučiti kuhati, šivati, zašiti gumb, ki odpade, zakrpati nogavice, hlače. Veliko otrok bi tako sami kreirali obleke zase in za druge.

Vsak otrok bi se moral naučiti, kako se zamenja žarnica in sploh bi se morali vsi podučiti o hišniških opravilih, tako, da znajo doma reagirati, če se jim polomi polica ali zgodi v stanovanju nekaj, zaradi česar ni treba posebej klicati mojstra. Vsak otrok bi moral znati prebeliti stanovanje (seveda vedno govorim o tem, da se to dela skupaj z odraslimi, ki nadzirajo, pomagajo in vodijo otroka). Lahko se naučijo, k ako sestaviti leseno visoko gredo za posaditi zelenjavo. Kako skrbeti za živali iz gozda. In podobne reči, ki jih mora znati vsak človek za preživetje.

Otrok bi se moral učiti socializacije, bontona... In to tako, da nima kompleksov in problemov komunicirati z ljudmi, posebej z nasprotnim spolom (kako pa si bo našel partnerja?... dandanašnji otroci imajo velike težave s tem - z osnovami odnosov). Učiti bi se moral zdravljenja na naraven način - kako ozdraviti visok pritisk, drisko, bolečino v glavi - obstaja veliko naravnih načinov, kako to storiti - ne da takoj posegaš po medicinskih zdravilih, ki imajo vsi stranske učinke. Seveda bi morali vsi poznati anatomijo telesa, osnove biologije, kemije, matematike in fizike - in sicer na tak način, da otrok razume, zakaj gre. V "uradnih" šolah imajo otroci največ problemov s temi predmeti, saj jim učitelji ne znajo te snovi približati tako, da bi jo razumeli.

Otrok bi se moral v šoli naučiti, kako delati z denarjem, kako varčevati. Učiti se je treba stvari, ki jih potrebujemo v življenju in ki nas zanimajo. Potem je učenje pesem! Zabava! 

In seveda bi morali veliko časa posvetiti športu, gibanju, plesu, petju, igranju - karkoli pač otroke veseli.

In predvsem bi morali skrbeti za to, da otrok spozna, za kaj je nadarjen - ker vsak otrok ima talent za nekaj. Če je nadarjen za igranje na inštrument ali za slikanje, pisanje, potem se vse to spodbuja in otrok se posveti več temu, za kar ima interes. Logično, a ne? To je 5D šola, ki prihaja. Šola naj ne bo prisila in ne bo mučenje!  V šoli ne bo ocenjevanj in otrok ne bo imel strahu, da bo naredil kaj narobe ali da se lahko zgodi, da ne bo izdelal razreda (strah, ki ga je imel moj otrok od četrtega razreda naprej...).

Veselim se take šole in veselim se otrok, ki komaj čakajo, da gredo v šolo!