Hodil si.
Tisočletja.
Odtujen.
Osamljen.
Zgubljen.
Odrezan.
Živ...
Pa vendar mrtev!
Pokopan v grob iluzij, hrepenenj, čakanja, odrekanja...
Zeblo te je...
Ker si pozabil...
Da si SONCE!

Smrti je konec!
Odpira se Portal Življenja!
Kliče te!
Vabi te!
Sleci se!
Odloži oblačila mraza...
Težka so.
Prerasel si jih.
Prihaja pomlad...
Lahkotna, igriva, oblečena v barve...
Tvoja pomlad...
Kjer boš cvetel...
Živel...
In Bil...
Veličasten Razcvet Življenja...
Brez začetka ...
In brez konca ...

Zakaj?
Ker boš, kar si nekoč že bil...
Svoje lastno SONCE!

(Claudia Andromedas)