Dr. Matjaž Figelj v Dnevniku, odkrito o resnicah in resnicah, ki to niso
Sre, 27. jan 2021 ob 13:20
204 ogledov
Dr.Matjaž Figelj, tokrat v Dnevniku, odkrito o resnicah in resnicah, ki to niso.....
Pri odločanju se torej opiramo na naše vrednote, na našo moralo. Moralna vprašanja so najtežja vprašanja. Ne toliko zato, ker so povezana z izgubljanjem, pač pa zato, ker nas razgaljajo.
1 + 1 = 2
Nekatere resnice so večne. Druge povozi čas. Preprostim osnovnim elementarnim resnicam zlahka zaupamo. Kompleksnim resnicam, ki temeljijo na osnovnih resnicah, zaupamo bolj previdno. Številni logični sklepi, ki nas vodijo od preprostih do kompleksnih resnic, so potencialni viri napak, zato so kompleksne resnice včasih resnice le navidezno. Nekatere resnice so namenoma predstavljene kot resnice, a so laži. V svetu neštetih resnic in neresnic zato ni najbolje, če preprosto verjamemo ali zgolj sledimo idejam, ki jih ljudje širijo. Imejmo široko odprte oči, preverjajmo, iščimo dokaze, dvomimo in zapletene stvari poenostavljajmo.
Ekonomija me ni nikoli pritegnila. Povezoval sem jo z računovodstvom, bančništvom, upravljanjem podjetij, z borzo. Prepričan sem bil, da se z ekonomijo ukvarjajo le za ekonomijo »posvečeni« ljudje. A skrb za družino je moja prepričanja spremenila. Če želimo preživeti, brez ekonomije ne gre. Denar, stanovanje, hrana, za življenje potrebni predmeti, šolanje… vse je ekonomija. Ni preprosto. Zato smo se pri nas doma odločili, da bomo upoštevali dve osnovni ekonomski pravili. Prvič, ne porabi več, kot zaslužiš. In drugič, kar si sposodiš, bo treba vrniti. In nam uspeva. Zavedamo se, da brez ekonomske neodvisnosti ni svobode. Svoboda nam veliko pomeni.
Ko razmišljamo o zdravju, običajno ne pomislimo na denar. Pa je tudi pri zdravju še kako pomemben. O tem so me prepričali s preprostim predavanjem o zdravstveni ekonomiki med študijem paliativne medicine. Takole so nam razložili. Država ima vrečo denarja. Denar razdeli na nekaj kupčkov. En kupček za šolstvo, drugi za medicino, tretji za ceste, četrti za socialo… Če želimo povečati kupček denarja, namenjenega zdravstvu, moramo denar vzeti z drugega kupčka. Če ga bomo vzeli šolstvu, bomo nekoliko bolj zdravi, a zato bolj neuki. Če ga vzamemo s kupčka za ceste, si lahko obetamo več zdravja, pa tudi več luknjastih cest. Če denar vzamemo sociali, bomo ceno boljše zdravstvene oskrbe plačali z redkeje zamenjanimi ponečedenimi plenicami, ko bomo ostareli. Preudarne družbe zato denarja ne prelagajo z enega kupčka na drugega, poskrbijo le, da je denar na vsakem področju čim bolj smotrno izkoriščen. Ja, tako preprosto je. Politiki v naši državi so v zadnjem letu na omenjeno osnovno ekonomsko pravilo popolnoma pozabili. Neustavljiva sla nalaganja denarja na kupček za zdravstvo ne pojenja. Sploh ne razmišljajo, da bomo zato v prihodnosti bolj neuki, da se bomo vozili po luknjastih cestah in stara leta preživljali v ponečedenih plenicah. Na žalost nam je ob vsem uspelo nemogoče. Kljub obilici denarja smo manj zdravi. Ne pozabimo, če izposojenega denarja ne bomo vrnili, bomo izgubili svobodo. Bogataši bodo, še bolj kot doslej, izbirali glasbo, na katero bomo plesali.
V življenju smo pogosto soočeni z vprašanji ali dilemami, za katere težko najdemo dobre rešitve. Za katero koli rešitev se odločimo, vedno nekaj izgubimo. Kljub znanju, ki ga imamo. Pri iskanju rešitev se odločamo, kaj bomo žrtvovali in česa ne. Prednost dajemo stvarem, ki nam pomenijo več. Pri odločanju se torej opiramo na naše vrednote, na našo moralo. Moralna vprašanja so najtežja vprašanja. Ne toliko zato, ker so povezana z izgubljanjem, pač pa zato, ker nas razgaljajo. Iskanje odgovora na moralna vprašanja je še težje, če se moralna vprašanja dotikajo več ljudi, na primer celotne družbe. Nam je pri reševanju družbenih moralnih vprašanj sploh lahko kaj v pomoč? Seveda. Zelo pomembno je, da smo pri izražanju misli natančni, da vsi soudeleženi uporabljamo »isti« jezik. Raziščimo pomen besed, ki jih uporabljamo. Na primer: svoboda, svobodno odločanje. Svobodna odločitev o cepljenju pomeni, da se lahko svobodno odločimo za cepljenje ali proti njemu, oboje je prav. Zato tudi sankcij ne sme biti, ne glede na to, kako smo se odločili. Ljudi, ki razmišljajo drugače kot mi in se zato odločajo drugače, ne diskreditirajmo in ovirajmo. Ne bodimo nemoralni. Res je preprosto, zgolj pravilno razumevanje besed bo pri reševanju moralnih vprašanj rešilo številne zagate, ohranilo mnoga prijateljstva in pripomoglo k pravičnejšemu svetu.
Prepričujejo nas, da je »lockdown« (zaustavitev javnega življenja) ukrep, ki bo preprečil oziroma umiril razmah epidemije. Pa res deluje? Ozrimo se naokoli, informirajmo se. Povsem jasno nam bo, da z »lockdownom« ne moremo ustaviti širjena epidemije in da bo zaradi njega umrlo še več ljudi. Predstavlja grob in povsem nepotreben poseg v človekove pravice. Peščici najbogatejših omogoča, da postajajo še bogatejši, vsi drugi pa bomo postali revni. Na čigavi strani so politiki, ki nas zapirajo domov?
Za konec si dovolimo poenostaviti kar ves fenomen epidemije v Sloveniji. Poenostavimo ga, kolikor se le da. Poenostavitev postreže s presenetljivim zaključkom. V Sloveniji se med epidemijo srečujemo z dvema problemoma: virusom in trenutnimi politiki vseh barv. Z gotovostjo lahko trdimo le, da se virusa ne bomo znebili.
Komentarji (1)
Dec 02, 2019
0
https://amp.krone.at/2053667?__twitter_impression=true&fbclid=IwAR3tBFVuxG5itiAiacC4rE5DySP0QOaila6UlNUrRaXnsyezuf4798a9Enw