Se še kdo spomni NNNP = Nič nas ne sme presenetiti?
Tor, 19. jan 2021 ob 10:32
0 ogledov
Se še kdo spomni NNNP = Nič nas ne sme presenetiti?
Za vse mlajše generacije najprej pojasnilo. To je bila vsedržavna akcija v rajnki Jugoslaviji, s katero je oblast ljudi pripravljala na najhujše - kako ravnati v primeru naravnih nesreč in vseh možnih napadih.
Slovenci smo NNNP takrat vzeli skrajno resno. Vse institucije, šole in tovarne so imele med letom svoj program zaščite in reševanja. V začetku jeseni je bil določen vikend, ko se je vsa Slovenija učila, kako ravnati ob požaru, potresu, povodnji, bolezni, v vojni in množičnih nesrečah. V svojih vežah smo imeli pripravljene nahrbtnike z najnujnejšim, vedeli smo, kje so (na vse pripravljena) zaklonišča, poznali smo zvoke siren ob alarmiranju za naravne nesreče, v vsakem bloku je bilo tudi orodje za izkopavanje izpod ruševin.
In danes? Lahko tej vladi zaupamo, da bi nas vodila skozi najhujše, ali pa bi se, po stari navadi, prva skrila v klet Cankarjevega doma? Kje so zaklonišča, kje orodje, kje so zaloge Zdravko ... kje je znanje?
Če bi se zdaj sprožil kak alarm, bi najprej pomislili na sosedov avto, ali pa bi začeli prižigati preostale rakete, misleč, da smo zamudili pravoslavno novo leto.
Žled, ki je pred leti ohromil del Slovenije, nam je jasno pokazal, kako zelo smo nemočni že brez elektrike in kako smo odvisni od dobre organizacije, znanja in solidarnosti. Takrat sem opozarjal sosede v Tacnu, da bi morala imeti agregat vsaka hiša. Še danes ga imam edini.
Ko ostanemo brez elektrike, vode in ogrevanja, je večina prebivalstva gola in bosa. Za vse mlajše generacije zadnjih 30 let, ki so odrasle v vseh možnih svoboščinah, je povsem samoumevno, da se ozimnica katerikoli dan kupi v supermarketih. Kurjava, stalni WIFI signal in voda iz pipe sta prav tako nedvoumna.
Žal večina ne bi znala zakuriti niti ognja, četudi bi jim vse sestavine zanj pomolil pred nos, če ne bi popreje pogledala na YT, kako se to naredi. A takrat signala ne bi bilo. Zgraditi improvizirano zaklonišče, se ogreti ali skuhati juho na ognju, pa je že znanstvena fantastika.
Zakaj vse to pišem? Ne želim strašiti, a naša zemlja se trese. Potres v Zagrebu in Petrinju se je zgodil tu, iza čoška. Ker je naša pozornost že krajša od zlate ribice v akvariju, smo tudi pozabili na uničujoči potres v Ljubljani 1895, na potrese v Posočju, ali na potres v Italiji pred par leti.
Medtem ko gredo Japonci najbrže vsak dan spat pripravljeni, da sredi noči zbežijo iz bajte v gatah, smo mi povsem uspavani. In apatični. Tudi zaradi vseh pizdarij, ki se nam dogajajo zadnje leto.
Sam se potresov ne bojim. Preživel sem že poplave v soteskah, kamnite in snežne plazove, se valil s skalami po grapah, s smučmi prek sten, pristajal s padalom na električnih žicah, preživel orkane na Grenlandiji in še kaj bi se našlo. Med plezanjem ledenega koluarja v vzhodni steni Mt. Blanc du Tacula sem nekoč na višini okoli 4000 m kot prvi v navezi (prijatelja sta bila na vrvi za mano) priplezal na kamniti greben. Medtem ko sem urejal varovališče, se je le-ta začel pod mano podirati. Na desetine kamnitih blokov, velikih kot naše predimenzionirane družinske hiše, je rušilo v sosednjem Jaegerjevem koluarju vse pred seboj. To smer smo imeli sicer načrtovano za naslednji dan. Če bi jo plezali tisti dan, bi te vrstice pisal nekdo drug. Ko doživiš kaj takega, te potresi ne pretresejo več.
Naravo zelo spoštujem, tudi njeno rušilno moč.
Vseh dogodivščin sem se loteval z dobršno mero strahospoštovanja. Bolj kot sem bil pripravljen, manj je bilo strahu, in več spoštovanja. Za vse možne situacije, ki bi se lahko pripetile, sem imel pripravljene opcije A, B in C. In bolj kot si pripravljen, manj je nevarnih stvari, ki bi se resnično zgodile. Če pa že se, samo slediš pripravljenemu protokolu. Tvoj možgan takrat deluje hladno in preudarno kot kompjuter. Tresti se začneš šele, ko si na varnem.
S tem vas skušam, dragi prijatelji, malce pomiriti - in zelo vzpodbuditi, da se tudi na možnost potresov ali drugih naravnih nesreč, pripravite.
Če še tako verjamemo, da nas čaka zlata doba, ljubezen in svetloba, je pot do tam lahko še zelo burna. Ne morem si izbiti iz glave, da je mogoče ne bodo doživeli ta prebujeni, temveč ta prebujeni - in pripravljeni. Pri vseh vibracijah in čiščenju vseh, v stoletjih nakopičenih negativnih energij, je možno prav vse.
Za danes bodi dovolj. Če vas nisem preveč prestrašil, bom jutri nadaljeval s praktičnimi nasveti v stilu: kaj bi naredil MacGyver - oziroma za tiste, ki ga ne poznate - Bogdi, kaj bi naredil Bogdi?
Love and light, Bogdi
Komentarji (3)
Apr 14, 2015
0
kar pravi Stoyan sem slišal od mnogih, torej Stoyan ni več glas vpijočega v puščavi
Apr 13, 2015
1
oprosti, počakaj minutko, da počistimo z bando potem bomo plesali
Apr 13, 2015
1
sem si nalil čistega vina pa se mi sedaj malce vrti, Dajan greš plesat, hik....