Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo danes poslali mnenje ČZS, JSSČ glede Uredbe o dopolnilnih dejavnosti.
Glede na predlog sprememb Uredbe o dopolnilnih dejavnostih, menimo, da bi uredba morala vključevati vse dejavnosti, ki so bolj ali manj povezane s čebelarstvom. Kot smo že večkrat predlagali, menimo, da bi čebelarji, ki nimajo primerljivih zemljišč, imajo pa lastno sadno drevje, oreščke, … in to lahko dokažejo, lahko registrirali predelavo tega sadja ali oreščkov in jih uporabijo za svoje izdelke (npr. suho sadje v medu, oreščki v medu,..).
Iz trenutnega predloga žal ni jasno razvidno, da lahko čebelar registrira tudi dopolnilne dejavnosti iz 12. člena – prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij. Menimo, da je omejitev, da mora zagotavljati 30% lastnih pridelkov in izdelkov povsem zadosten in primerljiv pogoj in da čebelar prav tako lahko dokupuje in prodaja izdelke, ki niso direktno povezani s čebelarstvom z drugih kmetij, kot ostali kmetje. Prav tako smo še vedno mnenja, da bi tudi zeliščarstvo moralo biti vključeno med dopolnilne dejavnosti povezane s čebelarstvom. Praktično ni čebelarja, ki okolice čebelnjaka ne bi imel zasajene z zelišči, ki predstavljajo odličen vir hrane za čebele in hkrati surovino za čaj, ki ga pogosto sladkamo z medom. Menimo, da so zelišča zagotovo bolj povezana s čebelarstvom, kot z ostalimi kmetijskimi dejavnostmi (npr. pridelava krompirja, žit,…). To bi bila hkrati tudi priložnost, da čebelarji, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom (apiturizmom), svoje goste lahko postrežejo npr. s čajem sladkanim z medom. Glede na to, da je apiturizem ena od priložnosti slovenskega turizma, menimo, da bi tem čebelarjem morali omogočiti, da svoje goste postrežejo s kakšnim medenim pecivom in domačim čajem. Konec koncev je tudi kmetom omogočeno, da opravljajo dejavnosti, ki niso povezane direktno s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravljajo. Prav tako je nujno potrebno vključiti možnosti za registracijo vseh dejavnosti povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oz. izdelki, ne glede na to ali ima kmetija v lasti hektar primerljivih zemljišč ali ne. Predlagamo, da se v 5. členu, druga točka dopolni še dejavnosti prodaje in dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Rešitev pa je tudi v tem, da bi se za 1 ha primerljivih površin, enostavno upoštevalo tudi 10 čebeljih družin vpisanih v register. Zlorabe iz razloga ostalih omejitev ne bi bile mogoče, saj je osnovni pogoj povezava z osnovno dejavnostjo.
Za lažje razumevanje, smo v uredbi označili vse člene in točke, ki so bolj ali manj povezane s čebelarstvom in za katere menimo, da bi jih čebelarji lahko registrirali tudi, če nimajo v lasti ali zakupu hektarja primerljivih površin. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prosimo, da se te točke še enkrat proučijo in vključijo med dejavnosti za katere ni nujno potreben hektar primerljivih zemljišč, ampak zadošča 10 čebeljih družin. Glede na ostale pogoje, kot je zagotavljanje lastnih surovin, menimo, da bi na ta način omogočili popolnoma enakovredno opravljanje dopolnilnih dejavnosti tudi za čebelarstvo. Na vse zadnje moramo upoštevati tudi to, da čebelarjem pomagamo doseči ekonomičnost čebelarstva.

Čebelarska zveza Slovenije

vodja javne svetovalne službe v čebelarstvu 01/ 729 61 10, 040 436 515 lidija.senic@czs.si