Pomotoma prijazno povabljen na petkovo kolesarjenje
Zanimiva zgodba. Ko so sindikalni voditelji na prvo mesto postavili rušenje državne ureditve (namesto da bi se borili za delavske pravice), je bil Franci Feltrin pomotoma povabljen na petkovo kolesarjenje.
Spletni Časnik

Četrtek, 10. junij 2021 ob 00:05

Odpri galerijo

Franci Feltrin

Sindikalni voditelji sindikatu spremenili namen: namesto boja za delavske pravice, spoštovanja na delovnem mestu in vrednotenja dela so, kot počnejo že leto dni, na prvo mesto postavili ulično širjenje sovraštva in rušenje državne ureditve. S tem poglabljajo narodov razkol (več)

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 20. Jun 2021 at 01:02

117 ogledov

Slovenska himna vabi k hrepenenju po nebesih, ki so dosegljiva po poti pravih življenjskih vrednot
Razlogov za veselje in praznovanje je ob letošnjem dnevu državnosti veliko. Praznujemo 30-letnico Slovenije. Slovenija bo predsedovala Evropski zvezi. Z upanjem me navdaja tudi sporočilo posrečene grafične podobe slovenskega predsedovanja Evropski zvezi. Sedem zlatih zvezd nad silhueto Triglava po razlagi vlade predstavlja sedmo kitico Prešernove Zdravljice, torej himno naše države, ki vabi k življenju, mirnemu sobivanju vseh narodov in svobodi vsakega človeka. Besedilo slovenske himne se med drugim glasi: »… narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan …« Slovenska himna vabi k hrepenenju po nebesih, ki so dosegljiva po poti pravih življenjskih vrednot Prepir, razne oblike suženjstva in zasvojenosti ter konflikti med narodi in znotraj narodov žal na tem svetu nikoli ne bodo preteklost. Če hočemo ali ne, Prešeren v sedmi kitici Zdravljice govori o dnevu, ki ne pripada več temu svetu in času, ampak večnosti. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da Prešeren želi, da bi živeli vsi narodi, ki imajo v sebi hrepenenje po nebesih, po večnosti. Kaj pa tisti, ki te vere in hrepenenja nimajo in se ne ravnajo v skladu z nebesi? Prešeren ne zapiše, naj propadejo, toda tem narodom ne nazdravi, ne želi, da živijo.  Zelo zgrešeno je prepričanje, da si to, kar ugotavlja znanost in Božje razodetje, nasprotujeta. Nemogoče! Bog ustvarja svet sedaj, v tem trenutku! Če ga ne bi ustvarjal, bi v trenutku vse izginilo v nič. Stvarstvo ima svoje zakonitosti. Znanost, ki sicer temelji na preverjanju hipotez, na koncu ne more priti do ugotovitev, ki so v nasprotju s Stvarnikom. Znanstveniki, filozofi, mediji, državni in verski voditelji bi se morali tega zavedati in prevzeti odgovornost za napačno prepričanje, ki je v naših glavah. Slovenska himna pravzaprav ne bi smela biti le slovenska himna niti le himna EZ, temveč svetovna himna. Kakšno sporočilo lahko majhna Slovenija daje EZ in svetu! Vsaj nekoliko spremljam številna Marijina prikazovanja po svetu. Kot zanimivost: slovensko himno potrjuje tudi Marijino razodetje v Amsterdamu, kjer se je Marija vidkinji Idi Peerdeman razodela kot Mati vseh narodov. Prvo videnje je bilo 25. marca 1945, ob šeststoti obletnici evharističnega čudeža v Amsterdamu. Kot Mati vseh narodov se je Marija spet razodela s. Agnesi Katsuko Sasagawa v Akiti na Japonskem (prvo sporočilo je Marija izrekla 6. julija 1973). Tudi prikazovanje v Akiti je povezano z Evharistijo, saj se je Marija razodela v redu, ki razvija karizmo češčenja Evharistije, ki je Kruh večnega življenja, Hrana nesmrtnosti (PREBERI VSE)

Sun, 20. Jun 2021 at 00:05

99 ogledov

Regionalno povezovanje naj ima prednost pred Zahodnim Balkanom
V zvezi z bližnjim slovenskim sopredsedovanjem Svetu EZ je v naših medijih dan prav poseben poudarek temu, da mora Slovenija na dnevni red tega zasedanja uvrstiti točko – bolje rečeno kar zahtevo – o (čimprejšnji) pridružitvi preostalih držav bivše skupne Jugoslavije, tj. zahodnega Balkana, Evropski zvezi. Novinarji naših tradicionalnih, še vedno v samoupravnem komunizmu zakoreninjenih medijev vedno znova s to zahtevo naskakujejo najvišje protagoniste njim neljube sedanje vlade. Všečno jim je seveda stališče predsednika RS Boruta Pahorja, ki daje tej pobudi brez vsakega pomisleka vso podporo. Pri tem so za hip odrinjeni hudi pomisleki do njega zaradi njegovih do njihovih nasprotnih stališč do odrivanja in zanikanja strahotne zločinske rdeče preteklosti. Bombardirana je seveda sedanja nevšečna vlada, katere zunanji minister Anže Logar naj bi nato te vznemirjene rdeče duhove vsaj za silo pomiril z zagotovilom, da je čimprejšnja(?) pridružitev teh držav EZ uvrščena na dnevni red zasedanj Sveta EZ pri nas. Je sploh smiselno, da se Slovenija zavzame za približevanje balkanskih držav v EZ Res ne vem, v kakšnem pomenu in obsegu naj bi bila ta odprta, za navedene države zahodnega Balkana nedvomno huda problematika uvrščena na dnevni red bližnjega zasedanja Sveta EZ v času našega sopredsedovanja. Imam pa stališče do zunanjepolitične orientacije naše države. Pri tem naj kar takoj in brez ovinkov povem, da osebno odločno odklanjam vsako neposredno prizadevanje naše države za čimprejšnjo vključitev tega dela Balkana v Evropsko zvezo.  Komaj smo – zadnji hip – skočili iz vrelega kotla te temno rdeče, črne čorbe v balkanskem kotlu, in to v veliki meri tudi zato, ker smo po zgodovini, kulturi in severozahodni legi k sreči že dovolj odmaknjeni od njega (PREBERI VEČ)

Sat, 19. Jun 2021 at 00:13

171 ogledov

Fotograf Joco Žnidaršič, njegovi čudeži in milosti
Milost, čudeži in Joco Žnidaršič so trdno povezani Ko se dogajajo usodne stvari, pa jih preživimo, govorimo o čudežih. Joco Žnidaršič nam omeni 37 zlomov svojih kosti. »Kot mulo pa, samo malo sem padel, sem bil takoj polomljen. Zadnjo hudo nesrečo sem imel z motorjem, takrat sem bil pa čisto razbit.« Nekega 30. oktobra ga je zadela strela:  »Prišel sem do vikenda in sem hotel prižgati luč. Tisto sekundo udari v steber pa po električni napeljavi do mene in skozme, skozi sedem lukenj na nogah ven. … In vem, da sem hotel po imenih našteti otroke in sem se že zavedal, da tega ne bom izpeljal. Lahko sem samo zatulil: ‘Otroci moji!’ To so bile moje zadnje besede. Imel sem srečo, da je bil blizu prijatelj zdravnik in me je nemudoma začel oživljati. Spomnim se: »’Že hrope, že hrope’ …« Čudežna je tudi Jocova potrpežljivost s temi telesnimi tegobami in nadlegami. Naj čudežno premaga tudi sedanje, ko mu postavljajo diagnozo, sam pa se ji upira, je ne priznava. Naj se čudeži nadaljujejo. Joco je imel svojo spodobnost. Tako kot Titov dvorni fotograf pravi, da je »Tita tako cenil in spoštoval, imel rešpekt pred njim, da sem se trudil, da bi ga ‘naredil’. Brez te volje, truda in mojega odnosa do njega bi lahko delal take slike … Slike bi lahko bile smešne, zato v takih primerih raje nisem slikal. Bil sem fin, pošten fant«. Obenem pa so bile Jocove fotografije Tita neusmiljen kritik Titovine: kozjanska revščina, mučenje klavne živine med transporti. Za te fotografije je leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada (Preberi več)

Sat, 19. Jun 2021 at 00:01

270 ogledov

Alojz Kovšca: “Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo” (VIDEO)
Alojz Kovšca: Ne potrebujemo novih obrazov, potrebujemo nov način vodenja politike O svoji izkušnji vodenja Državnega sveta Alojz Kovšca pravi, da temelji na zaupanju in spoštovanju. Zdi se mu pomembno, da državni svetniki v razpravah ne obračunavajo na osebni ravni, kar je pogosta praksa v državnem zboru. Kot predsednik vztraja pri tem, da govorci v razpravi naslavljajo vse prisotne ter predstavijo argumente, pri čemer ostajajo vljudni in spoštljivi. To se je v slovenski politiki izrodilo, saj smo priče medosebnim naslavljanjem, žalitvam in poniževanjem, kar vzbuja negativne odzive tudi pri ljudeh. »Kot javnost smo preveč tolerantni, da to dopuščamo. In vsakič znova nam zato prodajajo nove obraze, ki jih ne potrebujemo. Potrebujemo pa nov način vodenja politike (Več)«

Thu, 17. Jun 2021 at 07:23

197 ogledov

Janez Mihovec – Stari dedec, Ig Pred tisočletji je Ljubljansko barje izgledalo popolnoma drugače kot danes. Orjaško močvirje je bilo popolnoma neprehodno, zato so prometne poti potekale po obrobju. Na južni strani predvsem na področju Iga, kjer sta vršaja Iške in Ižice naredile prodno ravnico, ki pa za razliko od barja ni bila zamočvirjena. Tu […] The post appeared first on Časnik.

Thu, 17. Jun 2021 at 07:23

260 ogledov

Ostanki rimskega naselja v okolici Iga
Pred tisočletji je Ljubljansko barje izgledalo popolnoma drugače kot danes. Orjaško močvirje je bilo popolnoma neprehodno, zato so prometne poti potekale po obrobju. Na južni strani predvsem na področju Iga, kjer sta vršaja Iške in Ižice naredile prodno ravnico, ki pa za razliko od barja ni bila zamočvirjena. Tu so bili ljudje naseljeni od nekdaj. Če ne prej iz časa koliščarjev. Pa v antičnem obdobju in skozi celotni srednji vek. Nekje pod samim Igom so ostanki rimskega naselja. Natančna lokacija ni znana. So pa našli približno 120 nagrobnikov, ki so danes po muzejih, vzidani v cerkvene stavbe, ali pa tam kar kot v primeru Svetega Mihaela v Iški vasi, kar deponirani. Eden najlepših je Stari dedec kot mu pravijo. Ta za razliko od preostalih ni izklesan in prenešen, ampak je kar del naravnega skalovja. Najdemo ga na obrobju Iga (več)
Teme
sindikati sviz

Zadnji komentarji

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

Pomotoma prijazno povabljen na petkovo kolesarjenje