VABILO H RAZMISLEKU
Pred 30 leti je slovenski narod na osnovi temeljnih principov NARAVNEGA PRAVA in pravice lastne samoodločbe sprejel Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/documents/declaration/.
Torej pričakujemo, da v t.i. državni skupnosti z imenom Republika Slovenija, ljudje živimo po načelih NARAVNEGA PRAVA, ki človeku služi, koristi in pomaga ter ga zaščiti. NARAVNO PRAVO temelji na ljubezni, sreči, radosti in modrosti ki dajeta človeku in njegovi skupnosti moč, da ŽIVI IN USTVARJA v svobodi, miru, spoštovanju, solidarnosti, sožitju in harmoniji z naravo in obilju vsega kar ga obdaja.
Tudi v haški in štirih ženevskih konvencijah o človekovih - humanitarnih pravicah, ki jih je leta 1992 ratificiral - podpisal prvi predsednik »samostojne in suverene države Republike Slovenije je napisano, da mora država zagotoviti vse, kar človek potrebuje, predvsem ker je njen izvir človek.
Kako torej lahko taista država, ki naj bi jo OKLICAL NAROD (človek - ljudje) PO NARAVNEM PRAVU tega istega človeka pesonificira – poosebi in s tem zasužnji, da ga na vsakem koraku omejuje, izrablja, obdavčuje, na temelju sumov obsoja, kaznuje, zapira in v vseh pogledih onemogoča živenje obilja?
Predstavniki vlade in državnega zbora, uradniki in uslužbenci ministrstev, ter vladnih uradov in državnih inštitucij, javnih služb, javnih ustanov in javnih podjetij, ki so plačani iz proračuna države NE služijo in pomagajo ljudem ter jih ščitijo, ampak sprejemajo zakone, predpise, pravila, obligacije in se na njih sklicujejo ratificirajo mednarodne zakone, predpise, pravila, javne in tajne pogodbe uveljavljajo UCC zakone, ki vsi po vrsti do zadnjega spadajo v pogodbeno, trgovsko, pomorsko, vojno, rimsko, kanonsko – cerkveno primerjalno pravo in jih vse skupaj imenujemo nepopolno pozitivno pravo in je v razkoraku ali popolnem nasprotju z naravnim pravom torej človekom. Prav tako »naši« državni predstavniki ne spoštujejo pravil, ki izhajajo iz mednarodno pravno veljavnih pogodb iz katerih izhaja da je država kot javno pravni subjekt in njene privatno pravne organizacije, obligacijsko zavezane in pravno zadolžene EDINEMU temeljnemu upravičencu ČLOVEKU.
NARAVNO PRAVO Prof. Dr. Slobodan Perović, utemeljuje tako: »Naravno pravo je univerzalno in obče človeško, ne ozira se na nacionalnost in raso. V primerjavi s pozitivnim pravom je naravno pravo popolno, idealno idejno in je filozofsko gledano absolutno.
Načela naravnega prava so deloma inkorporirana v nepopolno pozitivno pravo. V razmerju do načel naravnega prava je pozitivno pravo lahko z njim bolj ali manj soglasno, lahko je z njim v še znosnem razkoraku ali pa je z njim v popolnem nasprotju. Danes se naravno pravo vse bolj ujema človekovimi pravicami, ki so univerzalne vrednote. Uresničevanje temeljnih pravic temelji na kumulativni (skupni) in distributivni pravičnosti, ki sta že od antike temeljni vodili kulture prava.«
Janez Gradišnik je v publikaciji “Jezik in Slovstvo” že leta 1982 A.D. pojasnil razliko med Deželo in Državo. Izsek govori takole: ...Vidimo, da je dežela predvsem naravni in zemljepisni pojem: mišljeno je predvsem neko ozemlje s svojimi prebivalci. Le v nekaterih primerih je dežela tudi posebna politično organizirana enota, in tedaj jo je lahko spoznati.
Država je bolj zapleten pojem, ker vsebuje več značilnosti. Kakor pojem dežele vsebuje tudi pojem države ozemlje in prebivavstvo na njem, zraven pa izraža, da je to dvoje na poseben način politično organizirano. (Tu ostajamo pri prvem pomenu iz SSKJ, drugi nas tu ne zanima.) Dežela je včasih res del države, kadar je le-ta sestavljena iz več dežel. Lahko pa država vsebuje tako rekoč eno deželo, se prekriva z njo, le da ima kot država še dodatno lastnost, namreč državno oblast
Iz povedanega bo morda že razumljivo, zakaj so mogoče zamenjave med pojmoma…
Celoten zapis najdete na: "Dežela" in "država". Jezik in slovstvo letnik 27. številka 5 (1982) str. 155-157. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AGEDWMZ
Ker država očitno ne bo poskrbela za našo informiranost ampak za poneumljanje moramo prevzeti lastno odgovornost in poiskati odgovore na vprašanja:
Ali je Republika Slovenija suverena država?
Ali Republika Slovenija deluje po načelih javnega (naravnega) prava ali deluje po načelih privatnega (korporacijskega) prava?
Kaj je država in kaj korporacija?
Od koga ali česa je neodvisna država odvisna?
Če je država neodvisna zakaj je registrirana v privatnem ameriškem poslovnem registru D-U-N-S?
Kaj pomeni D-U-N-S ševilka 672949935?
Kaj je pravo in kaj zakonodaja?
Kaj je pravnomočno in kaj zakonito plačilno sredstvo?
Kaj je plačilo in kaj poravnava?
Kaj je človek, kaj oseba in kaj neoseba?
Kaj je ime in koliko je vredno?
Razmislek velja nameniti tudi temu kaj lahko storimo, če poznamo Slovar pojmov Slovenske ljudovlade in pravde:
Ljudovlada – vladavina ljudstva: je pravdna, zakonodajna, upravna in sodna oblast ljudstva, katere temelj je pravičnost. O pravi ljudovladi lahko govorimo takrat, ko svobodni ljudje dejansko sami odločajo o skupnih družbenih zadevah, o dajatvah in davkih, o odnosih z drugimi narodi in državami, itd.
Slovenska pravda (lat. institutio Slovenica, Slavica lex): je pravdna zavest preprostega ljudstva, ki jo je slovensko ljudstvo imelo za obvezno in jo je tudi izvrševalo. Pojem pravda je več-pomenska beseda, ki vsebuje pravico, resnico, pravden postopek, postavo in sodišče.
Rota: je slovensko starovedska zaobljuba (prisega, zaklinjanje), ki se je vršila na slovesen način v obliki strogo določenega »zagovora«, katerega namen je bilo vračanje zdravja, dajanje rodovitnosti polju in ljudem, odganjanje nesreče ali škode, bolezni ali celo smrt sovražnika.
Veča: je izvirno izvrševanje javne oblasti ljudstva v zboru/akordu s pravdnimi pristojnostmi. Veča je nekdaj potekala na različnih ravneh – pri Slovencih gotovo na ravni sosedenj, žup, vojvodstev, knežij, in kraljestev.
Soseska, sosednja ali sosečka: je skupnost sosedov oziroma vaška skupnost, ki ima skupne družbeno-gospodarske interese in potrebo po skupnem gospodarjenju na vaških zemljiščih.
Župan in župa: sta osrednja pojma v razvoju slovenskih vaških skupnosti, ta naselbinska krajevna organizacijska oblika pa sodi med najstarejše v Evropi. Župa je bila v najstarejšem obdobju, podobno kot soseska predvsem vas ali skupina vasi. Načeloval ji je izvoljeni starešina, ki so ga imenovali župan (v virih jopan, suppan).
Dvanajstija: je izvoljen organ Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde, v katerega je bilo izvoljenih ali ponovno izvoljenih dvanajst mož. Sprejemala je vse odločitve pomembne za širšo vaško, rodovno, plemensko ali narodno skupnost. Odločitve dvanajstije so sprejemali z glasovanjem, posamezne glasove pa so zabeležili tako, da so jih vrezali na palico imenovano rovaš. Svoje sklepe so običajno potrdili s slovesno roto.
Kmet: je stalno naseljen, polnopraven, svoboden človek, ki ima pravico udeleževati se sodnih zborov ter sodelovati na ljudskih večah (tudi voliti in biti voljen).
Vojvod: je tisti, ki vodi vojsko; najvišji vojskovodja, ki so mu podrejeni ostali vojaški poveljniki in vsa vojska.
Knez: je višji plemenski dostojanstvenik in poglavar stare slovenske družbe v miru.
Kral: je izvoljeni predstavnik ljudstva in posledično vladar države ali plemenskih zvez.
Pojezda: je pobiranje prostovoljnih prispevkov svobodnih ljudi za skupno dobro na določeni deželi (nekoč na konjih).
Kramola: je naravna, starodavna ter neodtujiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj, od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti ali deluje v nasprotju z interesi ljudstva.
Uporabimo to, naše je in prav je tako.
OJ
:boštjan
Dec 25, 2020